Page 105 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 105
Spremembe produkta križarjenj ob pojavu pandemije covida-19
na križarjenju tudi na drugih destinacijah. Med drugimi destinacijami,
ki so jih zabeležili, se je s sedmimi odgovori največkrat pojavil Arabski
polotok, sledijo čezatlantska križarjenja in Indijski ocean s tremi odgo-
vori, dvakrat Havaji in zahodna obala z da ter po enkrat Črno morje,
Galapagos, Afrika, križarjenje okoli sveta, Nil, rečna križarjenja, Franco-
ska Polinezija . . . Iz odgovorov lahko razberemo, da so anketiranci pred
pojavom pandemije križarili po celem svetu.
Ker so nas zanimale navade potnikov pri urejanju rezervacij, smo jih
vprašali, koliko časa pred odhodom so navadno opravili rezervacijo in
koliko so običajno odšteli za križarjenje, vendar samo za namestitev in
osnovno ponudbo (torej brez dodatnih storitev, izletov, prevoza do pri-
stanišča ipd.).
Samo štiri osebe so odgovorile, da so rezervacijo opravile več kot dva-
najst mesecev pred odhodom, največ (108) pa jih je rezervacijo po navadi
opravilo od enega do tri mesece pred odhodom. 91 oseb je odgovorilo, da
so rezervacijo urejali od tri do šest mesecev pred odhodom, 41 oseb pa od
šest do 12 mesecev pred odhodom. Manj kot mesec dni pred odhodom se
je za rezervacijo odločalo 26 oseb. Skupaj 83 od vseh vprašanih je torej
rezervacijo opravilo manj kot šest mesecev pred odhodom. V teoretič-
nem delu smo ugotovili, da naj bi se potniki pri križarjenjih v povprečju
za rezervacijo odločali 5,5 meseca pred odhodom, po naši raziskavi pa
bi bilo to povprečje na slovenskem trgu nekoliko nižje. Večina starejših
od 65 let je križarjenje rezervirala manj kot tri mesece pred odhodom,
medtem ko so mlajše generacije križarjenje po večini rezervirale že prej.
Za križarjenje je 48 vprašanih običajno odštelo od 500 do 1.000 e ur
na osebo, 26 jih je odštelo od 1.000 do 1.500 e u r na osebo, 13 od
1.500 do 2.000 e u r, 9 manj kot 500 e u r in le 3 več kot 2.000 e ur
na osebo. Torej je skupaj 83 vprašanih za križarjenje odštelo manj kot
1.500 e u r. Ženske so večinoma zapravile manj kot moški. Mlajši od 65
let pa so zapravili manj kot starejši od 65 let. Pri vseh starostnih skupinah
je med odgovori prevladoval odgovor od 500 do 1.000 e u r, razen pri
starejših od 65 let, kjer je prevladoval odgovor od 1.000 do 1.500 e ur. Če
pogledamo celoto, so starejši za križarjenje na splošno odšteli več.
Ko smo pridobili informacije za kasnejšo primerjavo, smo vse anketi-
rance vprašali, ali bi na križarjenje šli še kdaj. 263 jih je odgovorilo, da bi
še šli na križarjenje, sedem oseb pa ne bi več križarilo.
Pri osebah, ki so odgovorile, da ne bi več križarile, smo iskali razloge,
zakaj. Pri odgovorih so imeli na razpolago več možnih trditev; zanimalo
nas je, kateri so glavni razlogi, da se potniki ne bi več udeležili križarjenja,
105
na križarjenju tudi na drugih destinacijah. Med drugimi destinacijami,
ki so jih zabeležili, se je s sedmimi odgovori največkrat pojavil Arabski
polotok, sledijo čezatlantska križarjenja in Indijski ocean s tremi odgo-
vori, dvakrat Havaji in zahodna obala z da ter po enkrat Črno morje,
Galapagos, Afrika, križarjenje okoli sveta, Nil, rečna križarjenja, Franco-
ska Polinezija . . . Iz odgovorov lahko razberemo, da so anketiranci pred
pojavom pandemije križarili po celem svetu.
Ker so nas zanimale navade potnikov pri urejanju rezervacij, smo jih
vprašali, koliko časa pred odhodom so navadno opravili rezervacijo in
koliko so običajno odšteli za križarjenje, vendar samo za namestitev in
osnovno ponudbo (torej brez dodatnih storitev, izletov, prevoza do pri-
stanišča ipd.).
Samo štiri osebe so odgovorile, da so rezervacijo opravile več kot dva-
najst mesecev pred odhodom, največ (108) pa jih je rezervacijo po navadi
opravilo od enega do tri mesece pred odhodom. 91 oseb je odgovorilo, da
so rezervacijo urejali od tri do šest mesecev pred odhodom, 41 oseb pa od
šest do 12 mesecev pred odhodom. Manj kot mesec dni pred odhodom se
je za rezervacijo odločalo 26 oseb. Skupaj 83 od vseh vprašanih je torej
rezervacijo opravilo manj kot šest mesecev pred odhodom. V teoretič-
nem delu smo ugotovili, da naj bi se potniki pri križarjenjih v povprečju
za rezervacijo odločali 5,5 meseca pred odhodom, po naši raziskavi pa
bi bilo to povprečje na slovenskem trgu nekoliko nižje. Večina starejših
od 65 let je križarjenje rezervirala manj kot tri mesece pred odhodom,
medtem ko so mlajše generacije križarjenje po večini rezervirale že prej.
Za križarjenje je 48 vprašanih običajno odštelo od 500 do 1.000 e ur
na osebo, 26 jih je odštelo od 1.000 do 1.500 e u r na osebo, 13 od
1.500 do 2.000 e u r, 9 manj kot 500 e u r in le 3 več kot 2.000 e ur
na osebo. Torej je skupaj 83 vprašanih za križarjenje odštelo manj kot
1.500 e u r. Ženske so večinoma zapravile manj kot moški. Mlajši od 65
let pa so zapravili manj kot starejši od 65 let. Pri vseh starostnih skupinah
je med odgovori prevladoval odgovor od 500 do 1.000 e u r, razen pri
starejših od 65 let, kjer je prevladoval odgovor od 1.000 do 1.500 e ur. Če
pogledamo celoto, so starejši za križarjenje na splošno odšteli več.
Ko smo pridobili informacije za kasnejšo primerjavo, smo vse anketi-
rance vprašali, ali bi na križarjenje šli še kdaj. 263 jih je odgovorilo, da bi
še šli na križarjenje, sedem oseb pa ne bi več križarilo.
Pri osebah, ki so odgovorile, da ne bi več križarile, smo iskali razloge,
zakaj. Pri odgovorih so imeli na razpolago več možnih trditev; zanimalo
nas je, kateri so glavni razlogi, da se potniki ne bi več udeležili križarjenja,
105
