Page 9 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 9
Kratek uvod
Marcello Potocco
Univerza na Primorskem, Slovenija
marcello.potocco@fhs.upr.si
24. julija 2021, na predvečer državnega praznika ob trideseti obletnici slo-
venske osamosvojitve, je Gledališče Koper v Avditoriju Portorož pripravilo
dramatizacijo Prešernovega Krsta pri Savici.
Zakaj ravno Krst?
Vprašanje je seveda retorično. Če zanemarimo dejstvo, da že desetletja
slavimo kulturni praznik na dan Prešernove smrti, je dovolj, da si v spomin
prikličemo Pirjevčevo idejo »prešernovske strukture«, blokiranega naroda,
ki manko politične samobitnosti nadomešča z literarnim in kulturnim za-
gonom. »Nova Florenca,« je vzklikal Josip Vidmar, Dimitrij Rupel je stvar
poimenoval kot »slovenski kulturni sindrom«, Marko Juvan pa opozarjal,
da gre za tipični in sploh ne osamljeni primer kulturnega nacionalizma,
čemur lahko le pritrdim, saj prav v pričujoči knjigi tudi sam obravnavam
primer nekega drugega, »transatlantskega« kulturnega nacionalizma.
Ne glede na to, kako ga poimenujemo, ne glede na to, v kakšen kontekst
ga postavimo, in ne glede na to, s kakšno metodologijo ga zajamemo, Pre-
šeren ostaja centralna figura slovenskega kulturnega nacionalizma – še po-
sebej pa seveda njegov Krst: falirani (?) slovenski nacionalni ep, ki to najbrž
sploh ni želel biti, pa je v kontekstu slovenskega nacionalizma to postal.
Gledališka reaktualizacija Krsta je bila spodbuda tudi za (še eno) znan-
stveno reaktualizacijo Prešernovega besedila, in sicer tole, ki jo prinaša pri-
čujoča monografija – osredinjeno predvsem, a niti zdaleč ne izključno na
kontekst nacionalnega mita in nacionalnih mitov. V monografiji namreč
želimo predstaviti kar najširšo paleto raznolikosti. Prvi del knjige se resda
osredinja na Krst in predvsem na nacionalni mit, a že tu naletimo na zelo
raznolike tematike, ki v marsičem uhajajo iz klasičnega prešernoslovja, k
analizi slovenskega mita o samomorilnosti ali k soočenju slovenske in ka-
nadske nacionalne epike. Klasičnemu prešernoslovskemu pristopu, kom-
parativistični, filozofski ter psihološki raziskavi se v drugem delu pridru-
žita prevodoslovje in ekokritika ter zaokrožita multidisciplinarni pristop
knjige.
Monografijo uvaja slogovno in narativno izbrušeno poglavje Igorja Gr-
Potocco, Marcello, ur. 2022. Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i).
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-209-1.7-10
Marcello Potocco
Univerza na Primorskem, Slovenija
marcello.potocco@fhs.upr.si
24. julija 2021, na predvečer državnega praznika ob trideseti obletnici slo-
venske osamosvojitve, je Gledališče Koper v Avditoriju Portorož pripravilo
dramatizacijo Prešernovega Krsta pri Savici.
Zakaj ravno Krst?
Vprašanje je seveda retorično. Če zanemarimo dejstvo, da že desetletja
slavimo kulturni praznik na dan Prešernove smrti, je dovolj, da si v spomin
prikličemo Pirjevčevo idejo »prešernovske strukture«, blokiranega naroda,
ki manko politične samobitnosti nadomešča z literarnim in kulturnim za-
gonom. »Nova Florenca,« je vzklikal Josip Vidmar, Dimitrij Rupel je stvar
poimenoval kot »slovenski kulturni sindrom«, Marko Juvan pa opozarjal,
da gre za tipični in sploh ne osamljeni primer kulturnega nacionalizma,
čemur lahko le pritrdim, saj prav v pričujoči knjigi tudi sam obravnavam
primer nekega drugega, »transatlantskega« kulturnega nacionalizma.
Ne glede na to, kako ga poimenujemo, ne glede na to, v kakšen kontekst
ga postavimo, in ne glede na to, s kakšno metodologijo ga zajamemo, Pre-
šeren ostaja centralna figura slovenskega kulturnega nacionalizma – še po-
sebej pa seveda njegov Krst: falirani (?) slovenski nacionalni ep, ki to najbrž
sploh ni želel biti, pa je v kontekstu slovenskega nacionalizma to postal.
Gledališka reaktualizacija Krsta je bila spodbuda tudi za (še eno) znan-
stveno reaktualizacijo Prešernovega besedila, in sicer tole, ki jo prinaša pri-
čujoča monografija – osredinjeno predvsem, a niti zdaleč ne izključno na
kontekst nacionalnega mita in nacionalnih mitov. V monografiji namreč
želimo predstaviti kar najširšo paleto raznolikosti. Prvi del knjige se resda
osredinja na Krst in predvsem na nacionalni mit, a že tu naletimo na zelo
raznolike tematike, ki v marsičem uhajajo iz klasičnega prešernoslovja, k
analizi slovenskega mita o samomorilnosti ali k soočenju slovenske in ka-
nadske nacionalne epike. Klasičnemu prešernoslovskemu pristopu, kom-
parativistični, filozofski ter psihološki raziskavi se v drugem delu pridru-
žita prevodoslovje in ekokritika ter zaokrožita multidisciplinarni pristop
knjige.
Monografijo uvaja slogovno in narativno izbrušeno poglavje Igorja Gr-
Potocco, Marcello, ur. 2022. Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i).
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-209-1.7-10
