Page 276 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 276
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
ba resnici na ljubo povedati, da je bilo napredovanje v tej stroki zelo te-
žavno. Zato je velika večina naših palubnih podoficirjev ostala na stopnji
podnarednika. To je tudi razumljivo, saj je bila konkurenca Nemcev in
Madžarov izredno huda, ker je šlo za stroko, ki je bila med podoficirji naj-
bolj cenjena. Druga stroka, ki je naše ljudi zelo privlačevala, je bilo stroj-
ništvo. To opažamo že v prejšnjih obdobjih. Od uvedbe parnih motorjev
naprej imamo na avstrijskih vojnih ladjah slovenske strojnike. Prvi, ki
jih je znal koristno uporabiti, je bil admiral Tegetthoff. V obravnavanem
času jih beležimo 306. Številka sicer ni dokončna, lahko pa rečemo, da jih
je bilo le nekaj manj kot Čehov, ki so veljali v mornarici za najboljše stroj-
nike, nekaj manj kot avstrijskih Nemcev, vendar več kot Madžarov. V tem
pogledu lahko rečemo, da je von Sterneck v nasprotju s prejšnjimi koman-
danti naravnost forsiral Slovence. V tej stroki so naši podoficirji dosegli
največje uspehe. Več kot polovica jih je prekoračila bariero podnarednika.
Veliko jih je prebilo bariero vodnika in te srečamo med strojnimi oficirji
od poročnika do majorja.
Tretja za Slovence privlačna stroka je bila pomorska artilerija. Tu be-
ležimo 231 slovenskih podoficirjev brez tistih, ki so prekoračili čin vo-
dnika in dovršili kariero kot artilerijski oficirji. Slovenci so bili odlični
topničarji. V mornarici je veljal rek, da »kjer ne zadene Nemec s svojo na-
tančnostjo, zadene Kranjec s svojim ponosom«. Približno polovica naših
podoficirjev ladijske artilerije je prestopila težko bariero podnarednika.
Sledita krmarska in sanitetna stroka, ki tedanjih slovenskih mornarjev
nista prav zanimali, saj jih beležimo komaj 118. Sanitetna stroka je pose-
bej zanimala samo istrske Slovence, ki jih v ostalih strokah skoraj ne naj-
demo. Krmarska stroka je zanimala Tržačane in Korošce, od koder pa je
bilo tudi mnogo podoficirjev ostalih strok. V drugih strokah, tj. v miner-
ski, torpedni, elektro, proviantu itd. najdemo le 84 podoficirjev iz naših
krajev, kar pomeni, da so naši ljudje rajši izbirali med najvažnejšimi tradi-
cionalnimi strokami. Izjemna je le krmarska stroka, ki jih kljub svoji va-
žnosti ni privlačevala.
Zelo važno za ocenjevanje slovenske pomorske miselnosti je dejstvo,
da je veliko število naših palubnih, strojnih in artilerijskih podoficirjev
prišlo v mornarico tako rekoč v najnežnejši mladosti. Nekaj več kot 60
% imenovanih je namreč začelo svojo kariero s 15 do 17 leti na stopnji
tako imenovanih mladeničev palube (Schiffjunge) ali mladeničev stroja
(Maschinenjunge). V mornarico so prihajali le s privolitvijo staršev, ne-
redko tudi v njihovem spremstvu in z namenom, da se priučijo glavnim
276
ba resnici na ljubo povedati, da je bilo napredovanje v tej stroki zelo te-
žavno. Zato je velika večina naših palubnih podoficirjev ostala na stopnji
podnarednika. To je tudi razumljivo, saj je bila konkurenca Nemcev in
Madžarov izredno huda, ker je šlo za stroko, ki je bila med podoficirji naj-
bolj cenjena. Druga stroka, ki je naše ljudi zelo privlačevala, je bilo stroj-
ništvo. To opažamo že v prejšnjih obdobjih. Od uvedbe parnih motorjev
naprej imamo na avstrijskih vojnih ladjah slovenske strojnike. Prvi, ki
jih je znal koristno uporabiti, je bil admiral Tegetthoff. V obravnavanem
času jih beležimo 306. Številka sicer ni dokončna, lahko pa rečemo, da jih
je bilo le nekaj manj kot Čehov, ki so veljali v mornarici za najboljše stroj-
nike, nekaj manj kot avstrijskih Nemcev, vendar več kot Madžarov. V tem
pogledu lahko rečemo, da je von Sterneck v nasprotju s prejšnjimi koman-
danti naravnost forsiral Slovence. V tej stroki so naši podoficirji dosegli
največje uspehe. Več kot polovica jih je prekoračila bariero podnarednika.
Veliko jih je prebilo bariero vodnika in te srečamo med strojnimi oficirji
od poročnika do majorja.
Tretja za Slovence privlačna stroka je bila pomorska artilerija. Tu be-
ležimo 231 slovenskih podoficirjev brez tistih, ki so prekoračili čin vo-
dnika in dovršili kariero kot artilerijski oficirji. Slovenci so bili odlični
topničarji. V mornarici je veljal rek, da »kjer ne zadene Nemec s svojo na-
tančnostjo, zadene Kranjec s svojim ponosom«. Približno polovica naših
podoficirjev ladijske artilerije je prestopila težko bariero podnarednika.
Sledita krmarska in sanitetna stroka, ki tedanjih slovenskih mornarjev
nista prav zanimali, saj jih beležimo komaj 118. Sanitetna stroka je pose-
bej zanimala samo istrske Slovence, ki jih v ostalih strokah skoraj ne naj-
demo. Krmarska stroka je zanimala Tržačane in Korošce, od koder pa je
bilo tudi mnogo podoficirjev ostalih strok. V drugih strokah, tj. v miner-
ski, torpedni, elektro, proviantu itd. najdemo le 84 podoficirjev iz naših
krajev, kar pomeni, da so naši ljudje rajši izbirali med najvažnejšimi tradi-
cionalnimi strokami. Izjemna je le krmarska stroka, ki jih kljub svoji va-
žnosti ni privlačevala.
Zelo važno za ocenjevanje slovenske pomorske miselnosti je dejstvo,
da je veliko število naših palubnih, strojnih in artilerijskih podoficirjev
prišlo v mornarico tako rekoč v najnežnejši mladosti. Nekaj več kot 60
% imenovanih je namreč začelo svojo kariero s 15 do 17 leti na stopnji
tako imenovanih mladeničev palube (Schiffjunge) ali mladeničev stroja
(Maschinenjunge). V mornarico so prihajali le s privolitvijo staršev, ne-
redko tudi v njihovem spremstvu in z namenom, da se priučijo glavnim
276
