Page 277 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 277
Slovenski podoficirski kader v avstrijski vojni mornarici v razdobju od 1883 do 1903
mornariškim poklicem. Odvisno od starosti ob prihodu so ostali na tej
stopnji dve do štiri leta, se učili, delali, kolikor so jim dovoljevala pravila
službe, in »celo nekoliko več«, ker je bila navada, da so jih mlajši podofi-
cirji precej izrabljali. Vendar so skoraj vsi zdržali ta prostovoljni tirocinij.
Z 19 leti so prostovoljno podpisali redno službeno obveznost dvanajstih
let in neredko ostali v mornarici dve ali tri službene dobe, ali celo kakšno
leto več. Kot temeljito izučeni mornarji ali strojniki so le-ti imeli naj večje
možnosti napredovanja. Dejansko so tudi dosegli največ.
Nekaj manj kot 40 % naših podoficirjev palube, stroja in artilerije je
prišlo v mornarico iz drugih poklicev. Viri navajajo izučene mehanike,
ključavničarje in kovače. Teh je bilo približno 22 %. Navadno so jih uvrstili
med artileriste, najdemo jih pa tudi med strojniki in palubnimi podoficir-
ji. Nadaljnjih 12 % naših podoficirjev obravnavanih vrst je prišlo iz drugih
poklicev in le 6 % naravnost s kmetij. Ti so navadno začeli kot čistilci to-
pov motorjev in drugih ladijskih mehanizmov. Po enem ali maksimalno
dveh letih jih skoraj vedno najdemo v vrstah nižjih podnarednikov, kar je
bila lahko le začetna osnova za dokaj zavidljivo kariero.
Čeprav se je prav v dobi von Sternecka začela ostra nemška propaganda
proti posegom Slovencev na morje in pomorstvo, se ta znameniti Korošec
ni oziral nanjo. Mornarico je polnil s Slovenci, ki so se že v preteklih
desetletjih izkazali kot odličen kader. Sprejemal jih je iz vseh slovenskih
pokrajin, da so se le obvezali za redno dvanajstletno službo. Med takimi je
bilo najlaže izbirati dobre podoficirje, ki so lahko zagotavljali odlično kon-
tinuiteto v vojaškem drilu. Če sedaj pogledamo, kako je izgledala rekru-
tacija v teritorialnem pogledu, se moramo ustaviti najprej pri Trstu. Kot
najbolj pomorsko mesto Jadrana je dal Trst v obravnavanem času kar 368
mornariških podoficirjev Slovencev. Med njimi jih je bilo največ iz palub-
ne stroke, kar je razumljivo. Sledi Primorska s tistim delom Notranjske, ki
je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo. Od tod je prišlo 188 podoficir-
jev. Med kraji, ki so jih dali največ, prednjačijo Gorica, Ajdovščina, Tolmin
in Postojna. Po številu podoficirjev sledi Spodnja Štajerska, od koder jih
je prišlo 182. Povečini so bili Mariborčani, Celjani in Ptujčani, vendar so
jih dali tudi drugi štajerski kraji dokajšnje število. Iz Koroške je prišlo v
tem času 144 mornariških podoficirjev. Tu preseneča Celovec z okolico,
od koder jih je prišlo skoraj polovica. Vendar tudi Šentvid ob Glini, Beljak
in Trg na Koroškem ne zaostajajo preveč. Drugače je na Kranjskem, kjer je
večina od 132 podoficirjev prišla iz Ljubljane. Od drugih mest sta deloma
pomembna Litija in Krško. Morda je treba imenovati še Kočevje, od ko-
277
mornariškim poklicem. Odvisno od starosti ob prihodu so ostali na tej
stopnji dve do štiri leta, se učili, delali, kolikor so jim dovoljevala pravila
službe, in »celo nekoliko več«, ker je bila navada, da so jih mlajši podofi-
cirji precej izrabljali. Vendar so skoraj vsi zdržali ta prostovoljni tirocinij.
Z 19 leti so prostovoljno podpisali redno službeno obveznost dvanajstih
let in neredko ostali v mornarici dve ali tri službene dobe, ali celo kakšno
leto več. Kot temeljito izučeni mornarji ali strojniki so le-ti imeli naj večje
možnosti napredovanja. Dejansko so tudi dosegli največ.
Nekaj manj kot 40 % naših podoficirjev palube, stroja in artilerije je
prišlo v mornarico iz drugih poklicev. Viri navajajo izučene mehanike,
ključavničarje in kovače. Teh je bilo približno 22 %. Navadno so jih uvrstili
med artileriste, najdemo jih pa tudi med strojniki in palubnimi podoficir-
ji. Nadaljnjih 12 % naših podoficirjev obravnavanih vrst je prišlo iz drugih
poklicev in le 6 % naravnost s kmetij. Ti so navadno začeli kot čistilci to-
pov motorjev in drugih ladijskih mehanizmov. Po enem ali maksimalno
dveh letih jih skoraj vedno najdemo v vrstah nižjih podnarednikov, kar je
bila lahko le začetna osnova za dokaj zavidljivo kariero.
Čeprav se je prav v dobi von Sternecka začela ostra nemška propaganda
proti posegom Slovencev na morje in pomorstvo, se ta znameniti Korošec
ni oziral nanjo. Mornarico je polnil s Slovenci, ki so se že v preteklih
desetletjih izkazali kot odličen kader. Sprejemal jih je iz vseh slovenskih
pokrajin, da so se le obvezali za redno dvanajstletno službo. Med takimi je
bilo najlaže izbirati dobre podoficirje, ki so lahko zagotavljali odlično kon-
tinuiteto v vojaškem drilu. Če sedaj pogledamo, kako je izgledala rekru-
tacija v teritorialnem pogledu, se moramo ustaviti najprej pri Trstu. Kot
najbolj pomorsko mesto Jadrana je dal Trst v obravnavanem času kar 368
mornariških podoficirjev Slovencev. Med njimi jih je bilo največ iz palub-
ne stroke, kar je razumljivo. Sledi Primorska s tistim delom Notranjske, ki
je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo. Od tod je prišlo 188 podoficir-
jev. Med kraji, ki so jih dali največ, prednjačijo Gorica, Ajdovščina, Tolmin
in Postojna. Po številu podoficirjev sledi Spodnja Štajerska, od koder jih
je prišlo 182. Povečini so bili Mariborčani, Celjani in Ptujčani, vendar so
jih dali tudi drugi štajerski kraji dokajšnje število. Iz Koroške je prišlo v
tem času 144 mornariških podoficirjev. Tu preseneča Celovec z okolico,
od koder jih je prišlo skoraj polovica. Vendar tudi Šentvid ob Glini, Beljak
in Trg na Koroškem ne zaostajajo preveč. Drugače je na Kranjskem, kjer je
večina od 132 podoficirjev prišla iz Ljubljane. Od drugih mest sta deloma
pomembna Litija in Krško. Morda je treba imenovati še Kočevje, od ko-
277
