Page 10 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
eksander Panjek
preživetju in da so bile dejavnosti onkraj samooskrbnega kmetovanja iz-
raz gole potrebe. Nasprotno, razkriva, da kmet izkazuje voljo in zmožnost
doseganja boljšega življenjskega standarda ter sposobnost povečanja pro-
duktivnosti svojega dela in razpoložljivega časa. Po tej poti dviga nosilno
zmogljivost okolja, v katerem živi, in lahko dejavno prispeva k širši rasti
in razvoju. S tega gledišča kmet premore podjetnost in sposobnost soobli-
kovanja zgodovine ter gospodarstva na podeželju in tudi onkraj njega. To
nikakor ne izključuje revščine in pomanjkanja niti ne zanika obstoja ovir,
ki jih predstavljajo družbeni in institucionalni okviri, v katerih so delovali
kmetje. Integrirana kmečka ekonomija ni rožnata, kruh je pogosto ostajal
trd. A skozi tako prenovljeno perspektivo se slovenska in evropska zgodo-
vina pokažeta v bistveno kompleksnejši ter zanimivejši podobi.
Koncept integrirane kmečke ekonomije smo razvili izhajajoč iz sloven-
skega zgodovinopisja (Gestrin, Grafenauer, Vilfan, Žontar idr.) in v tem po-
gledu pomeni reinterpretacijo slovenske historične empirije. To smo zdru-
žili z drugimi zgodovinopisnimi tradicijami, zlasti z italijansko, pri čemer je
Coppola pomenil pomembno potrditev, da smo na pravi poti. Od vsega za-
četka integrirana kmečka ekonomija ni le koncept, temveč hkrati primer-
jalni raziskovalni pristop preko regionalnih študij primerov. Kot namensko
orodje za primerjavo je bil sestavljen seznam dejavnosti, ki so prinašale
povečanje dohodkov in njihovo diferenciacijo v odnosu do samooskrbne
kmetijske proizvodnje, in sicer na podlagi tistih, ki jih Coppola omenja v
italijanskih Alpah, in tistih, ki jih de Vries navaja v svoji obravnavi »priza-
devnosti« na podeželju zahodne Evrope.
Opredelitev in razvoj koncepta ter pristopa integrirane kmečke ekono-
mije poteka že več let (Panjek 2014a), zlasti v sklopu dveh temeljnih razi-
skovalnih projektov, ki jih je podprla Javna agencija za raziskovalno dejav-
nost Republike Slovenije. V prvem projektu smo v sodelovanju med slo-
venskimi, italijanskimi in švedskimi zgodovinarji uspeli globlje utemeljiti
koncept v odnosu do slovenskega zgodovinopisja ter izvesti prvo primer-
javo z drugimi koncepti v mednarodnem zgodovinopisju, ki obravnavajo
sorodno tematsko področje.¹ Opravili smo tudi temeljit pregled in analizo
empiričnih dokazov o obstoju integriranja dohodkov v zahodni ter osre-
dnji Sloveniji na podlagi literature in primerjavo s študijami primera iz se-
verne ter srednje Italije, Skandinavije in Japonske. S pomočjo empiričnega
primerjalnega pristopa smo dopolnili seznam značilnosti in nabor dejav-
¹ Temeljni raziskovalni projekt Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni
perspektivi, 16.–19. stoletje (a rr s j 6-6831, 2014–2017).
8
preživetju in da so bile dejavnosti onkraj samooskrbnega kmetovanja iz-
raz gole potrebe. Nasprotno, razkriva, da kmet izkazuje voljo in zmožnost
doseganja boljšega življenjskega standarda ter sposobnost povečanja pro-
duktivnosti svojega dela in razpoložljivega časa. Po tej poti dviga nosilno
zmogljivost okolja, v katerem živi, in lahko dejavno prispeva k širši rasti
in razvoju. S tega gledišča kmet premore podjetnost in sposobnost soobli-
kovanja zgodovine ter gospodarstva na podeželju in tudi onkraj njega. To
nikakor ne izključuje revščine in pomanjkanja niti ne zanika obstoja ovir,
ki jih predstavljajo družbeni in institucionalni okviri, v katerih so delovali
kmetje. Integrirana kmečka ekonomija ni rožnata, kruh je pogosto ostajal
trd. A skozi tako prenovljeno perspektivo se slovenska in evropska zgodo-
vina pokažeta v bistveno kompleksnejši ter zanimivejši podobi.
Koncept integrirane kmečke ekonomije smo razvili izhajajoč iz sloven-
skega zgodovinopisja (Gestrin, Grafenauer, Vilfan, Žontar idr.) in v tem po-
gledu pomeni reinterpretacijo slovenske historične empirije. To smo zdru-
žili z drugimi zgodovinopisnimi tradicijami, zlasti z italijansko, pri čemer je
Coppola pomenil pomembno potrditev, da smo na pravi poti. Od vsega za-
četka integrirana kmečka ekonomija ni le koncept, temveč hkrati primer-
jalni raziskovalni pristop preko regionalnih študij primerov. Kot namensko
orodje za primerjavo je bil sestavljen seznam dejavnosti, ki so prinašale
povečanje dohodkov in njihovo diferenciacijo v odnosu do samooskrbne
kmetijske proizvodnje, in sicer na podlagi tistih, ki jih Coppola omenja v
italijanskih Alpah, in tistih, ki jih de Vries navaja v svoji obravnavi »priza-
devnosti« na podeželju zahodne Evrope.
Opredelitev in razvoj koncepta ter pristopa integrirane kmečke ekono-
mije poteka že več let (Panjek 2014a), zlasti v sklopu dveh temeljnih razi-
skovalnih projektov, ki jih je podprla Javna agencija za raziskovalno dejav-
nost Republike Slovenije. V prvem projektu smo v sodelovanju med slo-
venskimi, italijanskimi in švedskimi zgodovinarji uspeli globlje utemeljiti
koncept v odnosu do slovenskega zgodovinopisja ter izvesti prvo primer-
javo z drugimi koncepti v mednarodnem zgodovinopisju, ki obravnavajo
sorodno tematsko področje.¹ Opravili smo tudi temeljit pregled in analizo
empiričnih dokazov o obstoju integriranja dohodkov v zahodni ter osre-
dnji Sloveniji na podlagi literature in primerjavo s študijami primera iz se-
verne ter srednje Italije, Skandinavije in Japonske. S pomočjo empiričnega
primerjalnega pristopa smo dopolnili seznam značilnosti in nabor dejav-
¹ Temeljni raziskovalni projekt Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni
perspektivi, 16.–19. stoletje (a rr s j 6-6831, 2014–2017).
8
