Page 9 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 9
Uvod
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
V starejših delih o družbeni in gospodarski zgodovini podeželja je bil po-
udarek na strukturnih značilnostih ter na dolgoročnih procesih, katerih
glavni tvorci so bili pripadniki elit in premožnejših slojev. Zaradi tega se je
podeželje zaznavalo kot skoraj negibno, na kmete pa se je gledalo pretežno
kot na pasivne akterje, ki so se kvečjemu odzivali na impulze iz zunanjega
sveta. V takih predstavah je kmet le lutka na prizorišču zgodovine, katere
niti se vlečejo od drugod. A če ne razumemo kmečke družbe in ekonomije
ter večinskemu delu prebivalstva ne priznavamo nobene vloge, ne more-
mo zares razumeti zgodovine neke dežele ali naroda. Za to, da razumemo
življenje ogromne večine navadnih ljudi in jim priznamo zmožnost odlo-
čanja, pa potrebujemo ustrezna konceptualna orodja.
Knjiga obravnava eno temeljnih zagonetk v zgodovini evropskega pode-
želja: kako dojeti kmečko ekonomijo v njenih raznolikih in spremenljivih
pojavnih oblikah v različnih regijah ter obdobjih. Kmečko udejstvovanje v
neagrarnih panogah je ena vidnejših značilnosti v zgodovini evropskega in
tudi slovenskega podeželja. Donedavna in v bistvu še danes prevladuje teza
o pasivnosti kmečkega družbenega in ekonomskega položaja, ki poudarja
prevladujočo težnjo k samooskrbnemu kmetovanju in preprostemu preži-
vetju v skromnih življenjskih pogojih. Obenem zgodovinska dela navajajo
množico dejavnosti kmetov izven ožjega okvira kmetovanja. To velja tako
za Slovenijo kot tudi za Evropo.
V tem je videti protislovje na konceptualni ravni, saj taka interpretaci-
ja ne povezuje agrarne in neagrarne sfere ter hkrati kmetu ne priznava
sposobnosti lastne iniciative. Preseči ga je mogoče z novo paradigmo, ki
kmečko ekonomijo pojmuje kot celovit sistem agrarnih in neagrarnih de-
javnosti, združenih na podlagi razpoložljivih virov, tehnologij in znanj. Ta-
ko prenovljeni pogled razkriva sistem, ki smo ga poimenovali »integrirana
kmečka ekonomija« in zajema vse tri gospodarske sektorje (primarnega,
sekundarnega in terciarnega) kot enakovredne sestavine celote.
Integrirano kmečko ekonomijo lahko opredelimo kot holističen pristop
h kmečki ekonomiji, ki postavlja pod vprašaj prevladujočo predpostavko,
da je kmet v večjem delu Evrope in na Slovenskem stremel izključno k
7
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
V starejših delih o družbeni in gospodarski zgodovini podeželja je bil po-
udarek na strukturnih značilnostih ter na dolgoročnih procesih, katerih
glavni tvorci so bili pripadniki elit in premožnejših slojev. Zaradi tega se je
podeželje zaznavalo kot skoraj negibno, na kmete pa se je gledalo pretežno
kot na pasivne akterje, ki so se kvečjemu odzivali na impulze iz zunanjega
sveta. V takih predstavah je kmet le lutka na prizorišču zgodovine, katere
niti se vlečejo od drugod. A če ne razumemo kmečke družbe in ekonomije
ter večinskemu delu prebivalstva ne priznavamo nobene vloge, ne more-
mo zares razumeti zgodovine neke dežele ali naroda. Za to, da razumemo
življenje ogromne večine navadnih ljudi in jim priznamo zmožnost odlo-
čanja, pa potrebujemo ustrezna konceptualna orodja.
Knjiga obravnava eno temeljnih zagonetk v zgodovini evropskega pode-
želja: kako dojeti kmečko ekonomijo v njenih raznolikih in spremenljivih
pojavnih oblikah v različnih regijah ter obdobjih. Kmečko udejstvovanje v
neagrarnih panogah je ena vidnejših značilnosti v zgodovini evropskega in
tudi slovenskega podeželja. Donedavna in v bistvu še danes prevladuje teza
o pasivnosti kmečkega družbenega in ekonomskega položaja, ki poudarja
prevladujočo težnjo k samooskrbnemu kmetovanju in preprostemu preži-
vetju v skromnih življenjskih pogojih. Obenem zgodovinska dela navajajo
množico dejavnosti kmetov izven ožjega okvira kmetovanja. To velja tako
za Slovenijo kot tudi za Evropo.
V tem je videti protislovje na konceptualni ravni, saj taka interpretaci-
ja ne povezuje agrarne in neagrarne sfere ter hkrati kmetu ne priznava
sposobnosti lastne iniciative. Preseči ga je mogoče z novo paradigmo, ki
kmečko ekonomijo pojmuje kot celovit sistem agrarnih in neagrarnih de-
javnosti, združenih na podlagi razpoložljivih virov, tehnologij in znanj. Ta-
ko prenovljeni pogled razkriva sistem, ki smo ga poimenovali »integrirana
kmečka ekonomija« in zajema vse tri gospodarske sektorje (primarnega,
sekundarnega in terciarnega) kot enakovredne sestavine celote.
Integrirano kmečko ekonomijo lahko opredelimo kot holističen pristop
h kmečki ekonomiji, ki postavlja pod vprašaj prevladujočo predpostavko,
da je kmet v večjem delu Evrope in na Slovenskem stremel izključno k
7
