Page 12 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 12
ksander Panjek
tičnega in empiričnega. V prvem so predstavljeni pomembnejši koncepti
in raziskovalni pristopi, s katerimi se je v mednarodnem zgodovinopisju
obravnavala in se deloma še vedno obravnava tematika kmečke ekonomi-
je, s poudarkom na kombiniranju različnih virov dohodka. Časovni razpon
sega od prve objave angleškega prevoda vplivnega dela ruskega razisko-
valca Aleksandra Čajanova (Thorner, Kerblay in Smith 1966) do pomemb-
ne reinterpretacije srednje- in vzhodnoevropske zgodovine podeželja iz-
pod peresa avstrijskega zgodovinarja Markusa Cermana (2012). Razume
se, da ni bilo mogoče omeniti vseh konceptov in modelov, ki jih srečamo
v agrarni in ruralni zgodovini, antropologiji in sociologiji; nekateri, četudi
pomembni, pa niso podrobneje obravnavani prav zato, ker odrekajo po-
men kmečkim povezavam s trgom in kombiniranju dohodkov ali se nanje
ne osredotočajo. Nekateri izmed njih so v slovenskem strokovnem okolju
bolj znani, drugi manj, na splošno pa ni zaznati njihovega močnejšega vpli-
va na usmeritve v slovenskem zgodovinopisju. Zato bo seznanitev z njimi
lahko zanimiva za mlajše generacije raziskovalcev zgodovine podeželja. K
predstavitvi pristopam kritično, saj je poudarek na kmečkem kombiniranju
različnih dejavnosti ter na sorodnostih in razhajanjih v primerjavi s pojmo-
vanji, na katerih sloni integrirana kmečka ekonomija. Nekaj polemičnosti
namenjam tudi zakoreninjenemu pogledu v mednarodnem in še posebej v
zahodnoevropskem zgodovinopisju, ki družbeni in ekonomski status kme-
tov v srednjevzhodni ter vzhodni Evropi dojema kot bistveno drugačnega
in celo nasprotnega v primerjavi z zahodnim. Za zahod in posebej severo-
zahod se je uveljavilo prepričanje, da je kmet užival bistveno večjo stopnjo
svobode in širše možnosti sprejemanja ter udejanjanja svojih odločitev. V
drugem poglavju s podobnim pristopom obravnavam slovensko zgodovi-
nopisje na isto temo, ki ima zelo bogato tradicijo, in sicer v časovnem loku
od obravnave gospodarske in družbene problematike v zgodnjem novem
veku Josipa Žontarja (1956–1957) do že sodobnih refleksij Žarka Lazarevića
o spremembah v slovenski gospodarski zgodovini (2015). Izpostavljeni so
pojavne oblike kombiniranja različnih virov dohodka v kmečki ekonomi-
ji, ki so pritegnile največ pozornosti slovenskih zgodovinarjev, pojmovna
orodja, ki so jih uporabljali, ter njihove interpretacije. To je še toliko bolj
potovanje v iskanju korenin, saj tudi v tem primeru rdečo nit tvori prever-
janje skladnosti in neskladij s konceptualnimi ter z interpretativnimi stali-
šči integrirane kmečke ekonomije in ugotavljanje opornih točk zanje. Tre-
tje poglavje je končno namenjeno celoviti predstavitvi integrirane kmečke
ekonomije.
V drugem delu knjige so predstavljene prakse kombiniranja dejavnosti
10
tičnega in empiričnega. V prvem so predstavljeni pomembnejši koncepti
in raziskovalni pristopi, s katerimi se je v mednarodnem zgodovinopisju
obravnavala in se deloma še vedno obravnava tematika kmečke ekonomi-
je, s poudarkom na kombiniranju različnih virov dohodka. Časovni razpon
sega od prve objave angleškega prevoda vplivnega dela ruskega razisko-
valca Aleksandra Čajanova (Thorner, Kerblay in Smith 1966) do pomemb-
ne reinterpretacije srednje- in vzhodnoevropske zgodovine podeželja iz-
pod peresa avstrijskega zgodovinarja Markusa Cermana (2012). Razume
se, da ni bilo mogoče omeniti vseh konceptov in modelov, ki jih srečamo
v agrarni in ruralni zgodovini, antropologiji in sociologiji; nekateri, četudi
pomembni, pa niso podrobneje obravnavani prav zato, ker odrekajo po-
men kmečkim povezavam s trgom in kombiniranju dohodkov ali se nanje
ne osredotočajo. Nekateri izmed njih so v slovenskem strokovnem okolju
bolj znani, drugi manj, na splošno pa ni zaznati njihovega močnejšega vpli-
va na usmeritve v slovenskem zgodovinopisju. Zato bo seznanitev z njimi
lahko zanimiva za mlajše generacije raziskovalcev zgodovine podeželja. K
predstavitvi pristopam kritično, saj je poudarek na kmečkem kombiniranju
različnih dejavnosti ter na sorodnostih in razhajanjih v primerjavi s pojmo-
vanji, na katerih sloni integrirana kmečka ekonomija. Nekaj polemičnosti
namenjam tudi zakoreninjenemu pogledu v mednarodnem in še posebej v
zahodnoevropskem zgodovinopisju, ki družbeni in ekonomski status kme-
tov v srednjevzhodni ter vzhodni Evropi dojema kot bistveno drugačnega
in celo nasprotnega v primerjavi z zahodnim. Za zahod in posebej severo-
zahod se je uveljavilo prepričanje, da je kmet užival bistveno večjo stopnjo
svobode in širše možnosti sprejemanja ter udejanjanja svojih odločitev. V
drugem poglavju s podobnim pristopom obravnavam slovensko zgodovi-
nopisje na isto temo, ki ima zelo bogato tradicijo, in sicer v časovnem loku
od obravnave gospodarske in družbene problematike v zgodnjem novem
veku Josipa Žontarja (1956–1957) do že sodobnih refleksij Žarka Lazarevića
o spremembah v slovenski gospodarski zgodovini (2015). Izpostavljeni so
pojavne oblike kombiniranja različnih virov dohodka v kmečki ekonomi-
ji, ki so pritegnile največ pozornosti slovenskih zgodovinarjev, pojmovna
orodja, ki so jih uporabljali, ter njihove interpretacije. To je še toliko bolj
potovanje v iskanju korenin, saj tudi v tem primeru rdečo nit tvori prever-
janje skladnosti in neskladij s konceptualnimi ter z interpretativnimi stali-
šči integrirane kmečke ekonomije in ugotavljanje opornih točk zanje. Tre-
tje poglavje je končno namenjeno celoviti predstavitvi integrirane kmečke
ekonomije.
V drugem delu knjige so predstavljene prakse kombiniranja dejavnosti
10
