Page 13 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Uvod
in integriranja dohodkov po slovenskih deželah v zgodnjem novem ve-
ku. V vsakem poglavju je orisana agrarna struktura, ki tvori institucio-
nalno, družbeno in gospodarsko podstat delovanju kmečkega prebivalstva
ter je hkrati vsaj deloma rezultat njegovih ravnanj. S pregledom neagrar-
nih in tržno usmerjenih dejavnosti se preverja prisotnost posameznih vrst
dejavnosti ter splošnejšo razširjenost pojava diverzifikacije in kombinira-
nja. Končni namen je preizkus uporabnosti pojma integrirana kmečka eko-
nomija in preverjanje prisotnosti tega pojava na Slovenskem tudi onkraj
Kranjske in Primorske, kjer smo koncept razvili. Tudi ta del knjige sloni
na obstoječi literaturi, pri čemer je na Štajerskem in na Koroškem opazna
šibkejša tradicija zgodovinske obravnave naše specifične tematike, zato je
bilo treba informacije in podatke o kombiniranju dejavnosti ter virov do-
hodka zbrati iz bolj ali manj raztresenih navedb v besedilih z drugačnim
primarnim fokusom. Kljub temu menim, da nam je uspelo, za kar gre za-
hvala sodelavkama Leonidi Borondič in Nataši Henig Miščič. Za območje
Beneške Slovenije razpolagamo z ustrezno oporo v že izvedenih zgodovin-
skih raziskavah, ki jih je povzela Ines Beguš. Obravnavi Istre in Prekmurja
pa smo se odpovedali zaradi preskromne podlage za našo temo in obdobje
v obstoječi literaturi.
V zaključnem poglavju je s pomočjo kontrolnega seznama dejavnosti
predstavljena primerjava razširjenosti različnih vrst dejavnosti po sloven-
skih deželah v zgodnjem novem veku. Izriše se slika, iz katere je jasno raz-
vidno, da je koncept mogoče aplicirati na ves obravnavani prostor in da je
integrirana kmečka ekonomija predstavljala temeljno skupno značilnost
slovenskega podeželja v zgodnjem novem veku.
11
in integriranja dohodkov po slovenskih deželah v zgodnjem novem ve-
ku. V vsakem poglavju je orisana agrarna struktura, ki tvori institucio-
nalno, družbeno in gospodarsko podstat delovanju kmečkega prebivalstva
ter je hkrati vsaj deloma rezultat njegovih ravnanj. S pregledom neagrar-
nih in tržno usmerjenih dejavnosti se preverja prisotnost posameznih vrst
dejavnosti ter splošnejšo razširjenost pojava diverzifikacije in kombinira-
nja. Končni namen je preizkus uporabnosti pojma integrirana kmečka eko-
nomija in preverjanje prisotnosti tega pojava na Slovenskem tudi onkraj
Kranjske in Primorske, kjer smo koncept razvili. Tudi ta del knjige sloni
na obstoječi literaturi, pri čemer je na Štajerskem in na Koroškem opazna
šibkejša tradicija zgodovinske obravnave naše specifične tematike, zato je
bilo treba informacije in podatke o kombiniranju dejavnosti ter virov do-
hodka zbrati iz bolj ali manj raztresenih navedb v besedilih z drugačnim
primarnim fokusom. Kljub temu menim, da nam je uspelo, za kar gre za-
hvala sodelavkama Leonidi Borondič in Nataši Henig Miščič. Za območje
Beneške Slovenije razpolagamo z ustrezno oporo v že izvedenih zgodovin-
skih raziskavah, ki jih je povzela Ines Beguš. Obravnavi Istre in Prekmurja
pa smo se odpovedali zaradi preskromne podlage za našo temo in obdobje
v obstoječi literaturi.
V zaključnem poglavju je s pomočjo kontrolnega seznama dejavnosti
predstavljena primerjava razširjenosti različnih vrst dejavnosti po sloven-
skih deželah v zgodnjem novem veku. Izriše se slika, iz katere je jasno raz-
vidno, da je koncept mogoče aplicirati na ves obravnavani prostor in da je
integrirana kmečka ekonomija predstavljala temeljno skupno značilnost
slovenskega podeželja v zgodnjem novem veku.
11
