Page 333 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 333

II.12 ∙ etične vsebine pri delu psihologov, zaposlenih v zaporih

                 43. člen: »Obsojencu je treba omogočiti, da prebiva vsak dan naj-
                 manj dve uri na prostem.«

                 212. člen: »(1) Nadzorstvo glede zakonitega ravnanja z obsojen-
                 ci opravljajo ministrstvo, pristojno za pravosodje, in predsednik
                 okrožnega sodišča, na območju katerega je zavod oziroma nje-
                 gov oddelek. [...] (3) Nadzorstvo iz prvega odstavka tega člena je
                 treba omogočiti tudi varuhu človekovih pravic v skladu z zako-
                 nom o varuhu človekovih pravic in po mednarodnih aktih po-
                 oblaščenim pristojnim organom za varstvo človekovih pravic
                 in za preprečevanje mučenja, nečloveškega, poniževalnega po-
                 stopka in kaznovanja.«
                 Širše gledano ima kaznovanje z zaporom številne cilje. Najstarejši cilj
            je seveda odstranitev storilca iz družbe, s čimer se mu onemogoči nada-
            ljevanje izvrševanja kaznivih dejanj. Eden izmed namenom bi lahko bil z
            zaporno kaznijo se maščevati storilcu oz. ga kaznovati za storjeno kazni-
            vo dejanje. Vendar oboje ni dovolj oz. je stvar motivov iz preteklosti. Ni
            dovolj le »plačilo za storjeno«, potrebno je tudi izboljšanje, da se kazniva
            dejanja v bodoče ne bodo ponavljala po odpustu iz zapora. V demokratič-
            nih družbah je prestajanje kazni zapora čedalje humanejše in usmerjeno
            k temu, da bi se obsojeni po odpustu bolj ali manj enakovredno vključil v
            družbo in deloval v skladu z družbenimi normami (Cugmas, 2016). Gre za
            t. i. paradigmo resocializacije zaprtih oseb, na kateri temelji tudi izvrše-
            vanje kazni zapora v Sloveniji.

                 Osrednji del


                 Vloga psihologa v zaporu

            V slovenskih zaporih zaseda delovno mesto psihologa skupaj okrog de-
            set psihologov. Delo psihologov v zavodih je vsebinsko raznoliko in pri-
            lagojeno obravnavani populaciji. Pri svojem delu uporabljajo različna
            psihodiagnostična sredstva, primarno pa se poslužujejo temeljne meto-
            de dela, tj. razgovora (razbremenilni, informativni, svetovalni). V koli-
            kor se psiholog z zaprto osebo kontinuirano srečuje, gre za kontinuirano
            obravnavo. Ob sprejemu zaprte osebe se opravi uvodni razgovor, tekom
            katerega psihologi zaznavajo morebitno osebnostno problematiko, pri-
            lagoditvene težave, odvisnost, samomorilno ogroženost in psihične te-
            žave ter izpeljejo potrebne ukrepe za obravnavo in rešitev problemati-


                                                                              331
   328   329   330   331   332   333   334   335   336   337   338