Page 333 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.12 ∙ etične vsebine pri delu psihologov, zaposlenih v zaporih

43. člen: »Obsojencu je treba omogočiti, da prebiva vsak dan naj-
manj dve uri na prostem.«

212. člen: »(1) Nadzorstvo glede zakonitega ravnanja z obsojen-
ci opravljajo ministrstvo, pristojno za pravosodje, in predsednik
okrožnega sodišča, na območju katerega je zavod oziroma nje-
gov oddelek. [...] (3) Nadzorstvo iz prvega odstavka tega člena je
treba omogočiti tudi varuhu človekovih pravic v skladu z zako-
nom o varuhu človekovih pravic in po mednarodnih aktih po-
oblaščenim pristojnim organom za varstvo človekovih pravic
in za preprečevanje mučenja, nečloveškega, poniževalnega po-
stopka in kaznovanja.«
Širše gledano ima kaznovanje z zaporom številne cilje. Najstarejši cilj
je seveda odstranitev storilca iz družbe, s čimer se mu onemogoči nada-
ljevanje izvrševanja kaznivih dejanj. Eden izmed namenom bi lahko bil z
zaporno kaznijo se maščevati storilcu oz. ga kaznovati za storjeno kazni-
vo dejanje. Vendar oboje ni dovolj oz. je stvar motivov iz preteklosti. Ni
dovolj le »plačilo za storjeno«, potrebno je tudi izboljšanje, da se kazniva
dejanja v bodoče ne bodo ponavljala po odpustu iz zapora. V demokratič-
nih družbah je prestajanje kazni zapora čedalje humanejše in usmerjeno
k temu, da bi se obsojeni po odpustu bolj ali manj enakovredno vključil v
družbo in deloval v skladu z družbenimi normami (Cugmas, 2016). Gre za
t. i. paradigmo resocializacije zaprtih oseb, na kateri temelji tudi izvrše-
vanje kazni zapora v Sloveniji.

Osrednji del

Vloga psihologa v zaporu

V slovenskih zaporih zaseda delovno mesto psihologa skupaj okrog de-
set psihologov. Delo psihologov v zavodih je vsebinsko raznoliko in pri-
lagojeno obravnavani populaciji. Pri svojem delu uporabljajo različna
psihodiagnostična sredstva, primarno pa se poslužujejo temeljne meto-
de dela, tj. razgovora (razbremenilni, informativni, svetovalni). V koli-
kor se psiholog z zaprto osebo kontinuirano srečuje, gre za kontinuirano
obravnavo. Ob sprejemu zaprte osebe se opravi uvodni razgovor, tekom
katerega psihologi zaznavajo morebitno osebnostno problematiko, pri-
lagoditvene težave, odvisnost, samomorilno ogroženost in psihične te-
žave ter izpeljejo potrebne ukrepe za obravnavo in rešitev problemati-

331