Page 336 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

možnost psihologovega poseganja omejena, tako tekom presta-
janja kazni kot po odpustu.

Zaposleni v zaporih se pogosto srečujemo s posamezniki s proble-
matiko odvisnosti od prepovedanih drog. Po zadnjih podatkih to proble-
matiko beležimo pri 28 % celotne zaporske populacije. Odstotek je po-
doben vse od leta 2016 (Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, 2022).
Zdravljenje odvisnosti je za izboljšanje tako stanja odvisnosti kot krimi-
nalnega vedenja ključnega pomena. Zaprte osebe, odvisne od prepove-
danih psihoaktivnih snovi, primarno izvršujejo kazniva dejanja premo-
ženjske narave, s ciljem nakupa droge ali pridobitve finančnih sredstev za
vsakdanje življenje, saj povečini niso sposobne pridobitnega dela. Z izbolj-
šanjem stanja odvisnosti upade tudi kriminalno vedenje, zato je vključi-
tev v zdravljenje ključni dejavnik upada kriminalitete.
Strokovno osebje se trudi zaprte osebe motivirati za vključitev v
zdravljenje, obravnavo odvisnosti v zunanjih zdravstvenih ustanovah
ter v programih nevladnih organizacij (Center za zdravljenje odvisno-
sti od prepovedanih drog v Ljubljani in drugi centri za preprečevanje in
zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, društva oz. združenja Pro-
jekt Človek, Reintegracijski center Vincenca Drakslerja, Zdrava pot, Iz-
beri pravo pot, Šent, Stigma, Zavod Pelikan, Inštitut VIR ipd.). Tekom
prestajanja zaporne kazni je vključitev težje realizirati, predvsem zara-
di varnostnih zadržkov v povezavi s pravili in z načinom dela zunanjih
zdravstvenih ustanov. Za vključitev v zdravljenje po prestani kazni pa so
zaprte osebe bistveno manj motivirane. Ključni argument, ki ga navajajo,
je,da ne želijo iti iz ene zaprte ustanove v drugo, da bi šli vsaj malo na svo-
bodo in bodo šli potem na zdravljenje ...
Opisan primer naslavlja člena 3.14. in 3.15. Kodeksa poklicne etike psi-
hologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019), saj zapor predstavlja spe-
cifično institucijo, kjer so v obravnavo vključene zaprte osebe, ki so po-
gosto le zunanje motivirane za vključitev s ciljem pridobiti si različne
ugodnosti.

3.14.: Psiholog je odgovoren za celovito izpeljavo obravnave tudi tak-
rat, kadar je sam iz objektivnih vzrokov ne more zaključiti. Obrav-
navo zagotovi v sodelovanju s kolegi ali delovno organizacijo, v kateri
se je obravnava začela. Psiholog, ki opravlja poklicno delo kot zaseb-
nik, je v takšnem primeru dolžan obravnavanca napotiti h kolegu, s
katerim se predhodno dogovori o možnem sprejemu obravnavanca.

334