Page 464 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Ustreznega varovanja zasebnosti psiholog ne bo mogel pridobiti brez po-
znavanje pravne ureditve (Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi oseb-
nih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi
Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), 2016; Zakon o
varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 2022; Zakon o pacientovih pravicah
(ZPacP), 2008) in poklicnih kodeksov vseh nacionalnih entitet, kjer psi-
holog nudi psihološke storitve na daljavo.
V kolikor se psiholog odloči, da bo psihološko svetovanje ali psihote-
rapijo izvajal na daljavo, je zavezan strokovnemu izobraževanju ne le na
področju psihološkega svetovanja in psihoterapije, temveč tudi izobraže-
vanju glede uporabe tehnične in programske opreme ter tehničnih ukre-
pov za varovanje podatkov (uporaba kriptografskih orodij, virtualna za-
sebna omrežja (Virtual Private Network – VPN) ter druge prakse varne
komunikacije). Pomembno je, da glede strokovnih smernic in standardov
ozavešča tudi svojo delovno organizacijo in nadrejene ter v sodelovanju
z osebjem za informacijsko in tehnično podporo na delovnem mestu kre-
pi kakovost psihološke prakse (Van Daele idr., 2020). Za etično prakso je
pomembno, da poleg tega sledi novostim na področju znanstvenega raz-
iskovanja psihološkega dela na daljavo. Na podlagi strokovne literature,
strokovnih delavnic ter drugih oblik izobraževanja je pomembno, da se
redno seznanja z raziskavami učinkovitosti in izvedljivosti psihoterapi-
je ter drugih psiholoških intervencij na daljavo v primerjavi s podobni-
mi intervencijami, ki so izvajane v živo (Christ idr., 2020; Krzyzaniak idr.,
2021), ter raziskavami, ki se ukvarjajo s primerljivostjo, z zanesljivostjo in
veljavnostjo metod psihološkega ocenjevanja na daljavo (Bilder idr., 2020;
Bloch idr., 2021; Farmer idr., 2021). Pomembno je tudi, da se v sklopu svo-
jega izobraževanja seznani s ključnimi kontraindikacijami za take obli-
ke dela (npr. akutna samomorilna ogroženost ali heterogresivnost, aku-
tna psihoza) ter načini ukrepanja ob takih primerih (DeLuca idr., 2020;
Nock idr., 2021; Van Daele idr., 2020). Poznavanje ustreznosti posame-
znih oblik psihološkega dela na daljavo je ključno tudi zato, ker lahko v
primeru uporabe neučinkovite metode (npr. v primeru uporabe mobil-
ne aplikacije za obravnavo bipolarne motnje) prihaja do odložitve učin-
kovitih metod zdravljenja ali celo do poslabšanja kliničnega stanja zaradi
napačnega razumevanja uporabnika, da mu lahko metoda pomaga (Ni-
cholas idr., 2015). V klinični praksi je tudi bistveno prepoznati, kdaj me-
toda psihološkega dela na daljavo, ki nam jo strokovna literatura ponuja
kot učinkovito, pri posameznem uporabniku ni učinkovita. Zaradi tega je

462