Page 476 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

ni, bodisi zaradi geografske lokacije, stigme ali pa slabe dostopnosti zdra-
vstvenih in drugih storitev, vendar pa je to trenutno zgolj vizija in še ne
strokovna realnost.
Dobre dokaze za zanesljivost, veljavnost in učinkovitost psihološke-
ga ocenjevanja na daljavo imamo zgolj za psihološko ocenjevanje v t. i. te-
stnih centrih, v katerih organizacija, ki izvaja psihološko ocenjevanje, za-
gotovi vso strojno opremo in primerne okoljske pogoje ter neposredno v
živo nadzira ustrezno izvajanje psihološkega ocenjevanja, ki poteka preko
računalniške opreme (Bilder idr., 2020; Elosua, 2021; Luxton idr., 2014).
Za psihološko ocenjevanje v domačem okolju je zaenkrat bistveno manj
dokazov o zanesljivosti, veljavnosti in ekivalentnosti s klasičnimi me-
todami (eMEN project team at Mental Health Reform, 2020; Goldenson
in Josefowitz, 2021; Marra idr., 2020; Wright, 2018). Za večje zanimanje
za tako obliko psihološkega ocenjevanja se gre zahvaliti predvsem pan-
demiji covida-19. Ključno spoznanje, ki izhaja iz strokovne literature ter
mnenj različnih strokovnih združenj, bi lahko strnili v izjavo: »Raje ne,
če nam ni treba« (Bloch idr., 2021; Goldenson in Josefowitz, 2021). Seve-
da pa se na področju nevropsihologije in drugih področij uporabne psiho-
logije tudi v izjemnih okoliščinah najdejo primeri, ki zahtevajo takojšno
obravnavo in administracijo psihodiagnostičnih sredstev (npr. nujen ki-
rurški poseg, za katerega je neobhodna predhodna nevropsihološka dia-
gnostika). V takih primerih se je treba zavedati, da so nekateri psiholo-
ški konstrukti in z njimi povezani diagnostični inštrumenti bolj, drugi
manj primerni za ocenjevanje na daljavo. V metaanalizi nevropsihološke-
ga ocenjevanja na daljavo s pomočjo videoklicev so Brearly idr. (2017) ugo-
tovili, da so bili povprečni rezultati pri besednih nalogah, pri katerih čas
ni bil odločilen, in tistih, kjer je bilo možnih več ponovitev, v obsegu 0.1
SD glede na predhodne normativne vrednosti. Mnogo bolj pa so se testni
rezultati razlikovali od normativnih vrednosti za teste tipa papir – svinč-
nik pri nalogah, kjer sta bili v ospredju motorična spretnost in vidno-pro-
storska predstavljivost. Raziskovalci so poleg tega opazili dosledno večjo
diskrepanco pri starostnikih ter pri tistih uporabnikih, ki so imeli inter-
netne povezave s slabšim pretokom podatkov.
Velika večina psihodiagnostičnih inštrumentov ni bila razvita, še
manj pa normirana za uporabo na daljavo, zato različne smernice (Wright
idr., 2020; Bilder idr., 2020; Bloch idr., 2021) priporočajo, da je treba vse
prilagoditve pri poročanju o testnih rezultatih ustrezno dokumentira-
ti in pri interpretaciji ter integraciji z drugimi podatki upoštevati njiho-
vo manjšo zanesljivost. Uporabnika je v okviru pridobivanja obveščenega

474