Page 471 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

III.3 ∙ etične smernice in psihološka praksa na področju telepsihologije

podobe med psihoterapevtsko obravnavo na daljavo želi ostati
anonimna. Jerneja je razumevajoča in sprejme predlog gospoda
X, on pa ji za opravljene storitve na tekoči račun po vsakem sre-
čanju anonimno nakaže ustrezno plačilo. Med peto seanso gos-
pod X podrobneje opiše pogosto uživanje psihoaktivnih snovi
ter navaja, da se v stiku s partnerko in z njunim sinom večkrat
ujezi. Poleg tega opiše, da je partnerki v pričo sina prejšnji večer
»eno vzgojno prisolil«, saj ga je oštela, da je ponovno vinjen. Jer-
neja pokliče kolegico klinično psihologinjo, ki ji potoži, da ne ve,
kaj naj stori. Zaveda se, da je sin gospoda X izpostavljen družin-
skemu nasilju ter da ga je pomembno zaščititi, a se obenem boji,
da gospoda X s tem ne more soočiti, saj bo verjetno v takem pri-
meru prekinil stike, Jerneja pa ne bo imela nobenih možnosti,
da dečka zaščiti.

Brez poznavanja identitete uporabnika in njegove fizične lokacije je
psihološka obravnava na daljavo etično vprašljiva, saj brez teh podatkov
ne moremo zagotoviti ustrezne mere varnosti za psihološko delo. Ne le
v sklopu psihoterapevtske dejavnosti, temveč tudi v drugih oblikah psi-
hološkega dela na daljavo lahko med obravnavo pride do razkritja, da je
pri osebi prisotno stanje, ki zahteva krizno intervencijo. V takih prime-
rih je osebo v njenem okolju ključno ustrezno usmeriti v urgentno psihi-
atrično ambulanto oz. druge oblike takojšne strokovne pomoči, ključno
pa je tudi poznavanje služb (npr. policije, zdravstvene oskrbe), ki lahko
v uporabnikovem okolju nemudoma ukrepajo, v kolikor bi uporabnik ži-
vljenjsko ogrožal sebe ali druge. Prav tako je pomembno vedeti, na katero
od državnih služb se je treba v dotičnem okolju obrniti v primeru prijave
družinskega ali spolnega nasilja oz. drugih prijavnih dolžnosti. Skladno
z dobro klinično prakso je treba poznati tudi način ocenjevanja samomo-
rilne ogroženosti in urgentnih psihiatričnih stanj ter uporabe načrtov za
preprečevanja rizičnega vedenja (Stanley in Brown, 2012). Glede obravna-
ve in preprečevanja samomorilnega vedenja glej aktualno prakso, obja-
vljeno na spletnih straneh Ameriškega psihološkega društva (Clay, 2022),
ter gradivo za obravnavo samomorilnega mišljenja (Kako prepoznati sa-
momorilno vedenje?, b. l.). Del dobre in etične psihološke prakse dela na
daljavo je tudi predčasen dogovor z uporabnikom na začetku obravna-
ve glede ukrepanja v primeru kriznih stanj. Priporočljivo je, da je to tudi
del uvodnega pogovora (oz. pisnega obvestila), namenjenega pridobivanju

469