Page 50 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

ren način reagiranja v določeni situaciji, lahko podobni ali različni. To je
odvisno od teme, ki jo naslavljamo, in drugih okoliščin. Za razumevanje
etično občutljivih situacij in naslednjih poglavij te knjige je potrebno po-
znavanje osnovnih pojmov o etiki na splošno ter, specifičneje, uporabi le-
-teh znotraj psihologije. Predstavitev slednjega je namen tega poglavja.

Osnovni koncepti povezani z etiko v psihologiji
Etika se »ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dob-
rega in zlega, moralnega in nemoralnega« (Sruk, 1995, str. 108). Moralna
filozofija je veja filozofije, ki se ukvarja s preučevanjem moralnosti, teorij
sprejemanja etičnih odločitev in razlogov za primerno (torej etično) rav-
nanje. Vključuje sistematizacijo, obrambo in zagovarjanje stališč ter pri-
poročila vzorcev pri odločanju za pravilno in napačno ravnanje (Klampfer,
2003). O etiki in moralnosti je več napisanega v poglavju »Osnove etike
in moralne refleksije« v pričujoči monografiji (Grušovnik, 2023). Moralna
filozofija daje intelektualno osnovo razpravljanju o pravilih ravnanja, pri
čemer poskuša iz diskusije izvzeti čustvene vidike prepričanj. Etične vse-
bine zajemajo široko paleto z etiko povezanih konceptov, ki so pojasnje-
ni v tem poglavju. Zajemajo tudi vsebine, ki se nanašajo na reflektiranje
etičnih dilem oz. primerov iz prakse.
Skupna etika predstavlja etični vidik družbe kot celote in aktualni
moralni kontekst etično občutljivim situacijam. Prepoznamo jo lahko v
stališčih, predsodkih in pomenih posameznega pojava in v načinih, kako
se o teh pojavih diskutira v javnosti. Diskurzi skupne etike predstavljajo
željo po moralnem konsenzu v določenem času in prostoru. Ker je skupna
etika časovno in prostorsko zamejena, se jo lahko tudi empirično preuču-
je, in sicer najpogosteje z raziskavami o tem, kaj ljudje čutijo, menijo ali
naredijo v povezavi z določenimi vrednotami. Tudi politične kampanje,
volitve, javna mnenja in drugi vidiki socioloških raziskav pogosto zrcalijo
skupno etiko (Ovreeide, 2008). Za nekatera področja velja družbeni kon-
senz, kaj je dobro in kaj slabo, vendar nekateri avtorji dvomijo, da koncept
skupne etike sploh obstaja, saj je nemogoče kolektivno strinjanje o vseh
etičnih vprašanjih.
Osebna etika je rezultat posameznikove socializacije in izkušenj, po-
vezanih z moralnimi vprašanji. Vključuje tako kognitivni kot čustveni vi-
dik pa tudi posameznikov temperament in druge značilnosti. Presojanje
vedenj kot pravilnih ali napačnih poteka ves čas našega delovanja, in sicer
tako v zasebnem življenju kot strokovni praksi. Osebnih stališč, vrednot

48