Page 50 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            ren način reagiranja v določeni situaciji, lahko podobni ali različni. To je
            odvisno od teme, ki jo naslavljamo, in drugih okoliščin. Za razumevanje
            etično občutljivih situacij in naslednjih poglavij te knjige je potrebno po-
            znavanje osnovnih pojmov o etiki na splošno ter, specifičneje, uporabi le-
            -teh znotraj psihologije. Predstavitev slednjega je namen tega poglavja.

                 Osnovni koncepti povezani z etiko v psihologiji
            Etika se »ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dob-
            rega in zlega, moralnega in nemoralnega« (Sruk, 1995, str. 108). Moralna
            filozofija je veja filozofije, ki se ukvarja s preučevanjem moralnosti, teorij
            sprejemanja etičnih odločitev in razlogov za primerno (torej etično) rav-
            nanje. Vključuje sistematizacijo, obrambo in zagovarjanje stališč ter pri-
            poročila vzorcev pri odločanju za pravilno in napačno ravnanje (Klampfer,
            2003). O etiki in moralnosti je več napisanega v poglavju »Osnove etike
            in moralne refleksije« v pričujoči monografiji (Grušovnik, 2023). Moralna
            filozofija daje intelektualno osnovo razpravljanju o pravilih ravnanja, pri
            čemer poskuša iz diskusije izvzeti čustvene vidike prepričanj. Etične vse-
            bine zajemajo široko paleto z etiko povezanih konceptov, ki so pojasnje-
            ni v tem poglavju. Zajemajo tudi vsebine, ki se nanašajo na reflektiranje
            etičnih dilem oz. primerov iz prakse.
                 Skupna etika predstavlja etični vidik družbe kot celote in aktualni
            moralni kontekst etično občutljivim situacijam. Prepoznamo jo lahko v
            stališčih, predsodkih in pomenih posameznega pojava in v načinih, kako
            se o teh pojavih diskutira v javnosti. Diskurzi skupne etike predstavljajo
            željo po moralnem konsenzu v določenem času in prostoru. Ker je skupna
            etika časovno in prostorsko zamejena, se jo lahko tudi empirično preuču-
            je, in sicer najpogosteje z raziskavami o tem, kaj ljudje čutijo, menijo ali
            naredijo v povezavi z določenimi vrednotami. Tudi politične kampanje,
            volitve, javna mnenja in drugi vidiki socioloških raziskav pogosto zrcalijo
            skupno etiko (Ovreeide, 2008). Za nekatera področja velja družbeni kon-
            senz, kaj je dobro in kaj slabo, vendar nekateri avtorji dvomijo, da koncept
            skupne etike sploh obstaja, saj je nemogoče kolektivno strinjanje o vseh
            etičnih vprašanjih.
                 Osebna etika je rezultat posameznikove socializacije in izkušenj, po-
            vezanih z moralnimi vprašanji. Vključuje tako kognitivni kot čustveni vi-
            dik pa tudi posameznikov temperament in druge značilnosti. Presojanje
            vedenj kot pravilnih ali napačnih poteka ves čas našega delovanja, in sicer
            tako v zasebnem življenju kot strokovni praksi. Osebnih stališč, vrednot


            48
   45   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55