Page 52 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi
besedami, predstavlja ponotranjena poklicna etična načela. Gojenje etič-
ne zavesti ni pomembno le za začetnike na poklicni poti, ampak tudi (ali
včasih še bolj) za izkušene strokovnjake, katerih delovne prakse lahko
postanejo rutina.
Etična praksa predstavlja uporabo etičnih načel in vrednot v strokov-
nem delu. Od psihologov zahteva, da vzdržujejo poklicne meje, varujejo
zaupnost podatkov ter spoštujejo pravice in dobrobiti uporabnikov njiho-
vih storitev. Vključuje kontinuirano samorefleksijo in samonadzor z na-
menom zagotavljanja skladnosti strokovnega ravnanja z etičnimi nače-
li ter vrednotami. Na etično prakso psihologov vpliva vrsta raznolikih in
kompleksnih dejavnikov, kot so osebna etika (osebna prepričanja, stali-
šča in vrednote), delovno okolje, odnosi z drugimi psihologi (Weinberger,
1989; Pettifor idr., 2010) pa tudi stopnja usposabljanja in izkušenj ter spe-
cifična narava etično občutljive situacije ali dileme (Weinberger, 1989).
Konceptualno bi etično prakso lahko razumeli kot etično kompetentnost,
ki združuje znanje o pravilnih načinih ravnanja in njegovo uporabo v pra-
ksi (Hemberg in Hemberg, 2020)
Etično občutljive situacije (v tej monografiji) predstavljajo tiste okoliš-
čine, ki vzbujajo negotovost glede korakov najprimernejšega strokovnega
ravnanja. Ne gre nujno za konflikt načel (kar opredeljuje etične dileme),
ampak bolj za nejasnost in tenkočutnost implementacije določenih stro-
kovnih načel ali vrednot. Etično občutljive situacije se navadno pojavljajo
tudi v ideološko in vrednostno bolj zaznamovanih temah ali tam, kjer je
več razkorakov med osebno in poklicno etiko.
Etične dileme so opredeljene kot situacije, v katerih obstaja konflikt
med dvema vrednotama ali etičnima načeloma oz. je težko presoditi, ka-
tero načelo predstavlja boljše ravnanje (Lindsay in Clarkson, 1999). Za
psihologe lahko etične dileme predstavljajo velik intelektualni, čustve-
ni, medosebni in socialni izziv (Rossiter idr., 2002). Kljub izjemnemu po-
menu etičnih kodeksov in smernic ti ne odgovarjajo na specifična etična
vprašanja (Bhola idr., 2015), saj njihov namen ni zagotavljanje podrobnih
razlag in rešitev za vsako posamezno situacijo (Koocher in Keith-Spiegel,
2016).
Zapletenost etičnih vprašanj zahteva kompleksne načine njihove-
ga naslavljanja. Procesi sprejemanja odločitev (etično odločanje) vključu-
jejo različne korake in zahtevajo razumevanje ustreznih etičnih načel ter
vrednot in sposobnost njihove uporabe v specifičnih situacijah ter kon-
tekstih. Modeli razreševanja etičnih dilem so predstavljeni v zaključnem
50