Page 51 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

I.2 ∙ etika v psihologiji: osnovni koncepti in načela

in pristranosti se mora psiholog dobro zavedati, da lahko uvidi, kako te
vplivajo na njegovo strokovno delo. Vendar osebna etika predstavlja pred-
vsem vir občutljivosti za prepoznavo etično občutljivih situacij. Pogosto
se takšna prepoznava zgodi na čustveni ravni, ko ima nekdo občutek, da
nekaj v situaciji (ravnanju) ni v redu (Ovreeide, 2008).
Poklicna etika predstavlja pravila sprejetega vedenja, ki so primerna
za posamezno stroko, in s tem povezana relevantna etična načela. Poklic-
na etika in njena implementacija predstavljata način, kako se uravnovesi,
popravi ali spremeni impulze osebne etike, ki so navadno v ozadju posa-
meznikovega odzivanja, in se zagotovi pravilno strokovno ravnanje. Zato
je ključno na eni strani poznavanje poklicne etike, načel ter etičnih stan-
dardov in na drugi njihovo reflektiranje. Pogosto se poklicna etika zrcali
v etičnih kodeksih in etičnih načelih (Ovreeide, 2008).
Etična načela (ali principi) v psihologiji predstavljajo vrednote, ki
usmerjajo in urejajo poklicno ravnanje psihologov, kodeksi poklicne etike
(v vsakdanji praksi pogosto poimenovani kot etični kodeksi) pa so izobra-
ževalna in regulativna orodja, ki spodbujajo najboljše vrednote poklicne
prakse. Pomagajo graditi identiteto poklica in spodbujajo homogeno in
visokokakovostno opravljanje poklica. Smernice v etiki (pogosto poime-
novane kot etične smernice) predstavljajo okvir odobrenih nasvetov, ki
znotraj specifičnega področja usmerjajo in/ali podpirajo dobro poklicno
prakso psihologov (EFPA Board of Ethics, 2023). Ne glede na to, v kakšnih
okoliščinah psiholog opravlja svoje delo, ali je član strokovnih združenj
ali ne, in ne glede na to, ali v sistemih oz. državi obstajajo regulatorni sis-
temi (npr. zakoni, licence) za delo psihologov, morajo biti etična načela
ključno vodilo pri delu psihologa.
Etična zavest predstavlja sposobnost prepoznave etično občutljivih
situacij in dilem, njihovo kritično analizo, vrednotenje, tudi morebitno
spreminjanje lastnih moralnih sodb ter zavedanje učinka lastnih stali-
šč na življenja drugih zaradi svoje strokovne vloge (Türegün, 2018). Po-
dobno etično zavest definirajo tudi Butterfield idr. (2000), in sicer kot po-
sameznikovo prepoznavo, kako lahko neko ravnanje, ki je v konfliktu z
etičnimi standardi, vpliva na interese, dobrobiti ali pričakovanja drugih.
V psihologiji je etična zavest bistvenega pomena, saj psihologom omogo-
ča sprejemanje premišljenih odločitev in izogibanje neetičnemu vedenju.
Etična zavest zahteva razumevanje etičnih načel, vrednot in pristransko-
sti, ki vodijo psihološko prakso, ter sposobnost prepoznavanja in obvla-
dovanja etičnih dilem, ki se lahko pojavijo v poklicnem okolju. Z drugimi

49