Page 150 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

vinogradov. Prevladovali so na višjem zahodnem delu Movraške vale in
nad njenim jugovzhodnim delom, zahodno od Dvorov. Na Rakitovsko-
Movraškem krasu je bilo nekaj obdelanih velikih vrtač, ki so jih večino-
ma obdajali pašniki in senožeti.
V rabi zemljišč leta 2022 izrazito prevladuje gozd, ki je prerasel nek-
danje travinje in grmičevje, tako na Rakitovsko-Movraškem krasu kot
na pobočju kraškega ravnika med Movražem in Sočergo. Na Rakitovsko-
Movraškem krasu se je travinje ohranilo v zahodnem delu, kjer so skupna
zemljišča Agrarne skupnosti Movraž oddana v najem za pašo. Z manj-
šim delom se pašniki nadaljujejo tudi na zemljišča Dvorov. Na Stražnici,
jugovzhodno od Dvorov, ter severno od nje (Greben) se nekdanji pašni-
ki še niso ogozdili, proti severu pa jih obdajajo pogozdene površine s čr-
nim borom. Manjši travniki so zahodno od Dvorov na položnem pobočju
proti Velem Badinu, južno od Movraža in v Movraški vali. Kot je razvi-
dno s slike 8, so to posamezne parcele, ki se nahajajo med obdelanimi ali
zaraščajočimi zemljišči. Skupna površina travinja predstavlja 24,6 % ze-
mljišč. Največ grmičevja, ki je posledica ogozdovanja, je v Movraški vali
in na njenem zahodnem obrobju, kjer so bila zemljišča v večji meri obde-
lana še do 80. let preteklega stoletja. Grmičevja v manjših zaplatah ob-
dajajo travnate ali prekinjajo gozdne površine na območju Stražnice in
Grebena nad Dvori ter gozdnata pobočja proti sv. Kviriku. Grmičevja sku-
paj pokrivajo 12 %, njive in vrtovi pa 2,16 % zemljišč in so kot posamezne
parcele med travniki, pogosteje jugozahodno od obeh naselij ter vzdolž
ceste med Movražem in Dvori. Vinogradi obsegajo zgolj 0,4 % zemljišč
med travniki in njivami v bližini Movraža, na položnem prisojnem pobo-
čju Goričice (na meji med obema naseljema) ter na položnem vznožju po-
bočja Velikega Badina zahodno od Dvorov. V bližini obeh naselij so tudi
majhne površine sadovnjakov, skupaj 0,16 %, kjer prevladujejo češnje in
fige, ter oljčnikov (0,04 %).

4.2 Raba zemljišč po franciscejskem katastru in v letu 2022 za naselje
Rakitovec
Za rabo zemljišč, pripadajočih Rakitovcu, je značilna razporeditev v pa-
sovih v dinarski smeri severozahod−jugovzhod, ki jo določata potek koj-
niško-žbevniškega kraškega hrbta, dokaj strmega stopnjastega preho-
da v Rakitovsko valo, in potek Rakitovsko-Movraškega krasa (slika 3).
Nadmorske višine prvega presegajo 800 m, v vali se spustijo pod 500 in
nato spet dvignejo nad 500 m. Večino zemljišč Rakitovca je pred dves-

150