Page 147 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 147

Spremembe rabe zemljišč v naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec v zadnjih 200 letih


                 180
                 160
                 140
                 120
               Indeksne točke  100

                 80
                 60
                 40
                 20
                  0
                     1910   1953  1961   1971  1981   1991   2002  2011  2022
                                             Leto*
                          Dvori     Movraž      Rakitovec     Občina Koper


                 Slika 5: Gibanje števila prebivalcev v naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec
                 ter v občini Koper v letih 1910, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011 in 2022,
                 izraženo v indeksnih točkah (viri podatkov: Österreichische Nationalbibliothek
                 (b. l.), Savezni zavod za statistiku (1991; 1994a; 1994b), Savnik (1968), Statistični
                 urad Republike Slovenije (b. l.b; b. l.c; b. l.č))
                 * Razmiki med obdobji niso prikazani v enakovrednih razmerjih.

            vlja dobro tretjino od zabeleženega največjega števila prebivalcev (345) v
            začetku 20. stoletja.
                 Z zmanjšanjem števila mlajšega prebivalstva je bilo manj tudi »delov-
            nih rok« v kmetijstvu. Za vsa tri naselja je namreč značilno staranje prebi-
            valstva. Dvori in Rakitovec sta tako leta 2011 kot 2020 izkazovala najviš-
            ji indeks staranja v Mestni občini Koper (nad 200), za Movraž pa podatki
            kažejo opazno izboljšanje do leta 2020 (indeks 80−120). Povprečna sta-
            rost prebivalstva je bila v Rakitovcu v obeh letih nad 47 let, nekoliko niž-
            ja je bila leta 2011 za Dvore, leta 2022 pa spet višja in tako so se uvrstili v
            isti razred z Rakitovcem. Povprečna starost prebivalcev Movraža je bila
            leta 2011 v razredu 41−44 let, leta 2020 pa 38−41 let, kar je pod slovenskim
            povprečjem (Koderman, Razpet in Poklar 2021, 49−55)
                 Kmetovanje je zaradi neugodnih naravnih pogojev, predvsem kam-
            nitosti površja, razdrobljenosti zemljišč oz. majhnih parcel zahtevalo ve-
            liko ročnega dela. Na sliki 6 je vidna drobna parcelacija v Rakitovski in


                                                                              147
   142   143   144   145   146   147   148   149   150   151   152