Page 145 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Spremembe rabe zemljišč v naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec v zadnjih 200 letih

Termalni pas se navadno začne 20 do 30 m, redkeje 40 m nad dnom in ne
presega nadmorske višine 215 m (Ogrin in Možina 2005, 319–320). Na pa-
davinski postaji Movraž je v obdobju 1961–2013 v povprečju letno padlo
1.280 mm in v Rakitovcu 1.501 mm padavin. Za obe je značilen zmerno
sredozemski padavinski režim, z viškom v jesenskih mesecih ter nižko-
ma poleti in pozimi. Največ padavin je v novembru (Movraž 147,8 mm,
Rakitovec 175,7 mm), najmanj pa v juliju (Movraž 79,6 mm, Rakitovec 89,8
mm). Podatki za obe postaji kažejo znižanje letne višine padavin v opazo-
vanem obdobju (Kovačič 2016, 12). Kljub več padavinam in nekoliko niž-
jim temperaturam v primerjavi s flišnim gričevjem slovenske Istre pa se
tudi izbrana naselja soočajo z občasno sušo v kmetijstvu. Razlog je v ne-
enakomerni razporeditvi padavin in na apnenčasti podlagi prevladujočih
tankih prsteh, ki ne zadržijo vode.
Prebivalci vseh treh naselij so bili v preteklosti gmotno odvisni od
kmetovanja. Obdelovanje zemljišč in živinoreja sta zagotavljala samoos-
krbo in v manjši meri tudi vir dohodka. V drugi polovici 20. stoletja pa
so se predvsem mlajši zaposlili v razvijajoči se industriji v Kopru, Izoli in
drugod. Številni so se izselili, tisti, ki so ostali v vaseh, pa so imeli manj
otrok, pogosto celo niso imeli družine. Prebivalstvene spremembe v vseh
treh naseljih, ki jih prikazuje preglednica 2, smo opredelili na osnovi po-
pisov prebivalstva v letih 1910, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011 in
2022. Zanesljivost podatkov za leto 1953 je vprašljiva, saj je bilo to obmo-
čje ob popisu leta 1953 še del cone B takratnega Svobodnega tržaškega
ozemlja, zaradi česar so bili podatki za obravnavano območje zbrani po
stanju na dan 25. aprila 1956, ko je bila opravljena registracija prebivalstva
na tem območju, prikazani pa so po upravni razdelitvi, veljavni 30. junija
1958 (Statistični urad Republike Slovenije b. l.a). Za primerjavo smo doda-
li tudi podatke na ravni občine Koper, kljub temu da je naselje Rakitovec
do leta 1995 spadalo pod občino Sežana.
Gibanje števila prebivalcev v naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec je
z indeksnimi točkami, ki prikazujejo, za koliko se je v omenjenih obdob-
jih število prebivalcev spremenilo glede na leto 1910, grafično prikazano
na sliki 5. V začetku 20. stoletja je v vseh treh naseljih skupaj živelo 909
prebivalcev, od tega dobra polovica (52,5 %) v Movražu, 38 % v Rakitovcu,
preostala desetina pa na Dvorih. Do začetka 21. stoletja je prebivalstvo v
vseh treh naseljih postopoma upadalo in tako je na prelomu stoletja tu
živela le še tretjina skupnega števila iz leta 1910. Upad števila prebival-
stva je bil do 50. let pretežno odraz manjšega naravnega prirastka in dveh

145