Page 149 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Spremembe rabe zemljišč v naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec v zadnjih 200 letih

Movraški vali z obrobjem. Na vzhodnem delu Movraško-Rakitovskega
krasa, ki pripada Rakitovcu, so vidne številne vrtače, ki so bile nekdaj ve-
činoma obdelane. Nekoliko večje parcele so severovzhodno od Rakitovca,
na območju Kavčiča, Goliča in Lipnika, nerazdeljeni pa so skupni pašni-
ki na Movraško-Rakitovskem krasu. Podatki o dejanski rabi zemljišč ka-
žejo zelo malo obdelovalnih površin, kar smo ugotovili tudi s terenskim
delom. Z izjemo bližnje okolice naselij, kjer so manjše obdelovalne povr-
šine in prevladujejo travniki, je vse drugo pokril manj kakovosten gozd.
V Movraški vali smo opazovali obsežne zaraščene površine z grmovjem,
zlasti črnim trnom, ki tvori zelo gosto zarast. V začetku leta 2023 so na
pobudo domačina iz Movraža in s soglasjem lastnikov zemljišč te površi-
ne v precejšnji meri izkrčili (Hrvatin 2023).

4 Sprememba rabe zemljišč

4.1 Raba zemljišč po franciscejskem katastru in v letu 2022 za naselji
Dvori in Movraž
Pred dvesto leti je na zemljiščih v naseljih Dvori in Movraž prevladova-
lo travinje, ki je obsegalo pašnike in senožeti na Rakitovsko-Movraškem
krasu severovzhodno od obeh naselij, travnike v Movraški vali severo-
zahodno od Dvorov in južno od Movraža ter travnike in senožeti na po-
bočju kraškega hrbta zahodno od obeh naselij (slika 7). Travinje je sku-
paj obsegalo 61,6 % celotnega obravnavanega območja, pri čemer so večji
delež zavzemali pašniki (90 %), manj pa je bilo travnikov (10 %). Gozda
je bilo le 7,4 % in je skupaj z grmičevjem (9,8 %) pokrival najstrmejša po-
bočja severno ter vzhodno od Dvorov in severozahodno od Movraža pod
Kukom. Ledinska imena, zapisana na zemljevidu 1:25.000, list Sočerga
(Geodetska uprava Republike Slovenije 1995b), za strma, kamnita pobočja
so Kršin, Strmec in Brešca. Naslednja kategorija rabe zemljišč, prevladu-
joča zlasti v Movražu, so bili vinogradi. Ti so obsegali 9,7 % skupne povr-
šine in poraščali vso okolico naselja, prisojna pobočja zahodno ter vzhod-
no od njega in manjšo zaplato južno na apnenčastem osamelcu Goričica.
Na Dvorih so bili vinogradi le v dveh manjših zaplatah na vzhodnem robu
vale pod strmim pobočjem in južno od naselja. Zanimivo je, da sta v bli-
žini Dvorov opazni dve zaplati sadovnjakov, ki bi bili glede na lego in še
ohranjeni stari drevesi lahko oljčniki, čeprav nimata oznake te rabe. V
Movražu je bilo v naselju in okolici več majhnih sadovnjakov ter njive z
oljkami. Njive in zelenjavni vrtovi so pokrivali 9,4 %, kar je malo manj od

149