Page 167 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Spremembe rabe zemljišč v naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec v zadnjih 200 letih

in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. 1, Zahodni del Slovenije.
Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije. B. l.a. »Popis prebivalstva 1953.«
https://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1953.asp.
Statistični urad Republike Slovenije. B. l.b. »Prebivalstvo, naselja,
Slovenija, popis 2002.« https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl
/Data/-/05W0405S.px.
Statistični urad Republike Slovenije. B. l.c. »Prebivalstvo po kraju po-
pisa in navzočnosti, naselja, Slovenija, Popis 1991.« https://www
.stat.si/publikacije/pub_popis_1991_Naselja_prebivalstvo.asp
Statistični urad Republike Slovenije. B. l.č. »Prebivalstvo po spolu in po
starosti, občine in naselja, Slovenija, letno.« https://pxweb.stat.si
/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px.
Žiberna, Igor. 2000. »Spreminjanje leg vinogradniških površin v
Radgonskih goricah med letoma 1824 in 1990 v luči topoklimatskih
kazalcev.« Časopis za zgodovino in narodopisje 71 (4): 651–61.
Žiberna, Igor. 2015. »Spreminjanje rabe tal v vzhodnih Ljutomersko-
Ormoških goricah v obdobju 2000–2015 v povezavi z izbranimi
fizično geografskimi značilnostmi.« Revija za geografijo 10 (2): 39–64.

Spremembe rabe zemljišč v naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec
v zadnjih 200 letih
V prispevku predstavljamo rezultate primerjave rabe zemljišč na ob-
močjih naselij na skrajnem severovzhodu Mestne občine Koper, Rakitovec,
Movraž in Dvori, v razmaku dveh stoletij – tj. med letom 1818, za kar so
bili uporabljeni podatki iz franciscejskega katastra, in letom 2022. Sledili
smo že preverjenim metodam in posamezne rabe zemljišč združili v ka-
tegorije, ki so omogočale primerjave. Ugotovljene spremembe smo inter-
pretirali tudi s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Raba zemljišč v
vseh treh naseljih se je v zadnjih dvesto letih izrazito spremenila, čemur
so botrovali različni razlogi. Preučevana naselja so imela za časa franci-
scejskega katastra bistveno večje površine, prerasle s travinjem (vključu-
joč pašnike) in z grmičevjem ter na Dvorih in v Movražu tudi z vinogradi.
V današnjem času pa je prevladujoča kategorija gozd, ki je prerasel večino
pašnikov in senožeti, travniki pa večino nekdanjih njiv.
Ključne besede: raba zemljišč, zemljiške kategorije, kataster, franciscejski
kataster, slovenska Istra, agrarna geografija

167