Page 170 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

tega javnega in osebnega prometa zelo oddaljena od zaposlitvenih središč
ob obali, zato so se morali mladi odseliti; posledično so domačije osta-
le brez naslednikov, naselja pa brez mladih družin in nosilcev prihodnje-
ga razvoja. Posledice so opazne še danes, čeprav se je v zadnjih dveh dese-
tletjih proces odseljevanja zaustavil in mladi v večji meri ostanejo doma
ter si ustvarijo družino. Dandanes so tu v ospredju problemi, povezani
s spreminjanjem vasi v t. i. spalna in/ali počitniška naselja ter z opušča-
njem kmetijstva in s spreminjanjem ali celo z degradacijo kulturne pok-
rajine. Kljub temu se kot priložnost za razvoj podeželskih območij še naj-
večkrat kažeta prav kmetijstvo in turizem, saj prebivalcem predstavljata
možnost za (vsaj delno) zaposlitev in hkrati prispevata k ohranjanju kul-
turne pokrajine (Rodela in Brečko Grubar 2020).
Zaradi majhne gostote poselitve in slabo razvitega gospodarstva so
obremenitve okolja na podeželju večinoma majhne, naravno okolje pa
običajno dokaj ohranjeno in kakovostno, kar je pomemben naravni kapi-
tal takšnih območij. Izostanek razvoja in modernizacije je omogočil, da
so se v večji meri ohranili tradicionalni elementi gradnje, videz naselij,
kmetijske prakse in način življenja, povezan z naravnim okoljem. V druž-
benem smislu pa je na podeželju razvitejši socialni kapital, ki ga ponazar-
jata tudi zmožnost ljudi za sodelovanje in delo v okviru skupin, ki želijo
uresničiti skupen namen. Je nevidni vir in nepogrešljiv del medosebnih
odnosov, ki povezuje ljudi z enakim zanimanjem, prepoznamo pa ga po
delovanju agrarnih in socialnih skupnosti, klubov študentov, zadrug in
različnih društev, kot so npr. gasilska, turistična, kulturna, športna in
podobna društva (Potočnik Slavič 2009).
Območje slovenske Istre lahko v družbenogeografskem pogledu raz-
delimo na tri dele: (1) območje obalne zgostitve prebivalstva in gospodar-
skih dejavnosti, (2) pas širšega suburbaniziranega območja z naraščanjem
prebivalstva in manjšo gospodarsko vlogo ter (3) zaledje, za katerega so
značilni skromno razvito gospodarstvo, odseljevanje in že zaskrbljujoče
staranje prebivalstva (Kušar 2012; Koderman, Razpet in Poklar 2021). V
sklopu raziskave endogenih razvojnih možnosti smo se osredotočili na
naselja Podpeč, Rakitovec in Zazid, ki pripadajo tretji skupini naselij in
se poleg omenjenega soočajo tudi z dnevnimi migracijami ter s slabo in-
frastrukturno opremljenostjo. V raziskavo kakovosti bivanja, razvojnih
ovir in prednosti, ki je potekala tekom študijskega leta 2020/2021 v okvi-
ru učne enote Terenski seminar Istra, smo vključili študente 2. in 3. letni-

170