Page 169 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

5 Razvojne priložnosti izbranih naselij
slovenske Istre: primer Podpeči, Rakitovca

in Zazida

Valentina Brečko Grubar
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije,
Titov trg 5, SI – 6000 Koper, Slovenija
valetnina.brecko.grubar@fhs.upr.si

Branka Razpet
Masore 4,
SI – 5281 Spodnja Idrija, Slovenija
branka.razpet@gmail.com

Miha Koderman
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije,
Titov trg 5, SI – 6000 Koper, Slovenija
miha.koderman@fhs.upr.si

1 Uvod
Za slovensko Istro so značilne velike razlike v družbeno-gospodarskih la-
stnostih mestnih in njim bližnjih naselij ob morju ter podeželskih nase-
lij v zaledju. Za neposredno bližino obale in njen ožji del je značilen pro-
ces litoralizacije (Perko 1990; Čok idr. 2021; Koderman, Razpet in Poklar
2021), to je zgoščevanja prebivalstva in gospodarstva na morskih obalah
(Kladnik, Lovrenčak in Orožen Adamič 2005). Bližina delovnih mest in
boljši pogoji bivanja so že v preteklosti privabljali prebivalstvo v obalne
predele in pospešili proces praznjenja naselij v zaledju. Po letu 1954, uki-
nitvi Svobodnega tržaškega ozemlja in priključitvi cone B k Jugoslaviji,
se je obalno območje pospešeno razvijalo, kar je bilo povezano zlasti z ra-
zvojem Luke Koper, Tomosa in drugih podjetij ter kasneje s turizmom.
Delovna mesta so pritegnila mlajše prebivalce iz podeželskih, večinoma
agrarno usmerjenih naselij, kjer so bile možnosti zaslužka s prodajo pri-
delkov in storitev relativno omejene. Kmetijstvo je bilo namreč večinoma
namenjeno samooskrbi in je omogočalo le skromne zaslužke. Naselja pod
Kraškim robom so bila takrat zaradi slabih cestnih povezav ter nerazvi-

Koderman, M., in M. Poklar, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-300-5.169-211

169