Page 201 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 201

Razvojne priložnosti izbranih naselij slovenske Istre

                 Na  vprašanje,  v razvoj katere dejavnosti bi  se tudi  sami dejavno
            vključili, smo v Podpeči dobili 78 % odgovorov (7 oseb) povezanih s turiz-
            mom, v Zazidu je bilo teh odgovorov 73 % (11 oseb), s tem, da jih je skoraj
            polovica turizem povezala s kmetijstvom, v Rakitovcu pa je turizem ome-
            nilo le 41 % vprašanih (11 oseb). Samo kmetijstvo so navedli trije vpraša-
            ni v Zazidu in dva v Rakitovcu. V slednjem bi se štirje vprašani vključili v
            aktivnosti morebitnega krajinskega parka.
                 Na koncu smo anketirane vprašali, ali bi bili pripravljeni aktivno
            sodelovati pri razvojnih projektih svojega kraja in ob katerih pogojih. V
            vseh treh naseljih so prevladujoče izbrali odgovor, da bi bili pripravljeni
            sodelovati v razvojnih projektih, če bi to prispevalo k splošnemu razvo-
            ju kraja, najizraziteje pa v Podpeči. V Zazidu in Rakitovcu je nekaj več an-
            ketiranih sodelovanje pogojevalo z materialno koristjo, delež tistih, ki jih
            ne zanima, pa je bil povsod majhen (slika 14).

            5 Razprava in sklep
            Cilje raziskave, da spoznamo endogene potenciale izbranih podeželskih
            naselij, njihove prednosti in ovire za prihodnji razvoj ter želje domačinov,
            smo dosegli z izvedbo intervjujev in anket, analiza demografskih podat-
            kov in terensko opazovanje pa sta nam bila v pomoč pri razumevanju iz-
            sledkov. Staranje prebivalstva je danes vseprisoten proces, ki je izrazi-
            to zaznamoval tudi izbrana naselja v raziskavi. V Podpeči in Zazidu je v
            zadnjem obdobju več mladih družin ter več otrok, nekateri od njih so se
            v vas celo priselili, zato so intervjuvanci večinoma menili, da proces sta-
            ranja ni več prisoten. Po mnenju sogovornikov se sprememba obeta tudi
            Rakitovcu, saj v naselju živi več mladih, ki pa še nimajo družin. Sodelujoči
            so se strinjali, da je za staranje prebivalstva krivo izseljevanje mladih v
            preteklosti, največja ovira za njihovo naselitev pa je neugodno družbe-
            no okolje za družine z otroki. Ovire prepoznajo tudi v stanovanjski pro-
            blematiki (težave pri nakupu nepremičnin, pomanjkanje zazidljivih par-
            cel, višji stroški zaradi zahtevnih obnov itn.), slabi prometni povezanosti
            ter časovno potratni dnevni mobilnosti. Večinoma menijo, da so pogo-
            ji bivanja dobri in da so se v zadnjih desetletjih še izboljšali. V Zazidu ter-
            Rakitovcu so k izboljšanju prispevali boljša infrastruktura za oskrbo s
            pitno vodo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda, izboljšali pa sta se
            tudi prometna in informacijska infrastruktura, čeprav sta bili slednji po-
            gosto izpostavljeni tudi kot glavni oviri za razvoj. V vseh treh naseljih
            so ceste ozke ter brez pločnikov in možnosti za širitev zaradi obstoječe


                                                                              201
   196   197   198   199   200   201   202   203   204   205   206