Page 202 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

pozidave, prometna obremenjenost pa se je zelo povečala. Poleg lokalnega
prometa zaradi vsakodnevnih delovnih migracij in oskrbe je vedno več
turističnega ter tranzitnega čezmejnega prometa. Predvidevamo, da se
bodo obremenitve tranzitnega turističnega prometa zmanjšale s tem, ko
je 1. januarja 2023 Hrvaška vstopila v schengensko območje in v poletni
sezoni ne bo več na prestop meje čakajočih kolon vozil. V preteklih letih
je bila obnovljena cesta med Rakitovcem in Zazidom, kar je olajšalo vsa-
kodnevne vožnje domačinom Rakitovca. Najslabše so prometne razmere
v Podpeči, kjer je za prebivalce zelo moteča še železniška proga.
V vseh treh naselij je velika težava neurejeno lastništvo objektov in
zemljišč, kar ovira prodajo oz. nakup. To je eden od razlogov za vse več
propadajočih stavb in zaraščenih kmetijskih površin. V celotni slovenski
Istri in prav tako v izbranih naseljih imajo posesti pogosto veliko lastni-
kov z majhnimi deleži, ki so jih v številnih primerih podedovali že njihovi
starši ali stari starši. Vrednost nepremičnin je nizka in dediči niso zain-
teresirani za urejanje formalnega lastništva, poleg tega so lastniki oz. nji-
hovi potomci izseljeni tudi izven Slovenije in svoje lastnine sploh ne poz-
najo. Propadajoči objekti so moteči za prebivalce, morebitni investitorji
pa jih ne morejo kupiti in obnoviti. Opazili smo, da se novogradnje širi-
jo na robu naselja, kar še zlasti velja za Zazid. Povsod so intervjuvanci iz-
razili željo po gostinskem obratu in manjši trgovini, ki so jih vasi v prete-
klosti že imele.
Na vprašanje o največji prednosti tukajšnje naselitve so v vseh treh
naseljih anketiranci izpostavili ohranjeno naravno okolje, možnosti za
prostočasne aktivnosti, mir in cenejše nepremičnine, možnosti za samo-
oskrbo in kmetovanje kot vir dohodka pa je izbrala le peščica. Ta rezul-
tat lahko pojasnimo z dejstvom, da so prebivalci, ki še kmetujejo, red-
ki in da so na anketni vprašalnik večinoma odgovarjali zaposleni. Glede
na izpostavljen pomen ohranjenega naravnega okolja bi pričakovali, da
bodo sodelujoči večinoma naklonjeni varovanju narave, vendar so bili re-
zultati drugačni. Kot pomembnejše so izpostavili varovanje nematerial-
ne kulturne dediščine ter kmetovanje in rabo zemljišč, v manjšem deležu
pa tudi povezanost ljudi in delujoča društva. Ugotovili smo, da so slednja
ključna za družabno življenje. Vsa tri izbrana naselja imajo vsaj eno de-
lujoče društvo, ki skrbi za organizacijo dogodkov, Zazid in Rakitovec sta
tudi samostojni krajevni skupnosti, kjer lahko prebivalci skupaj odločajo
o razvojnih aktivnostih in porabi finančnih sredstev. Mnenja o družab-
nem življenju dandanes so sodelujoči ocenili različno. Starejši menijo, da

202