Page 204 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

Istenič 2014). Rezultati anketne raziskave, izvedene v 90. letih 20. stoletja
v naseljih ob slovensko-hrvaški meji, ki je zajela tudi slovensko Istro, so
pokazali, da so prebivalci prepoznali razvojne priložnosti svojega obmo-
čja v terciarnih dejavnostih, kot sta turizem in trgovina (Špes 2001). Tudi
intervjuvanci v naši raziskavi so izpostavili dobre možnosti za razvoj tu-
rizma, zlasti naravi prijazne in aktivne oblike, saj je njihovo okolje pri-
vlačno zaradi lege, rastlinstva in drugih naravnih ter kulturnih posebno-
sti, miru in čistega zraka. V Podpeči in Zazidu že imajo turistične bivalne
namestitve, vsa tri naselja pa obišče veliko dnevnih izletniških turistov.
Ne želijo si velikega števila obiskovalcev, ampak butični turizem, ki ne bi
bil moteč za domačine in obremenjujoč za okolje, turizem v povezavi s ku-
linarično ponudbo tipičnih domačih jedi ter prodajo lokalnih pridelkov
oz. izdelkov. V Rakitovcu so omenili možnost obnove hiš za turistične na-
mestitve, ureditev prostora za kampiranje, glamping, parkirišče za avto-
dome ter razvoj zdraviliških in sprostitvenih dejavnosti. Tudi v raziska-
vi na območju predvidenega krajinskega parka Dragonja (Torkar, Brečko
Grubar in Rodela 2017) so sogovorniki razvojno priložnost prepoznali v
turizmu in ekološki pridelavi hrane, ki bi bogatila gastronomsko ponud-
bo. To so izpostavili kot najpomembnejši razlog za zavarovanje narave,
saj je za obe dejavnosti pomembno ohranjeno naravno okolje.
Glede na to, da so intervjuvanci izpostavili velik pomen ohranjene-
ga in kakovostnega okolja, smo pričakovali večjo podporo ideji o ustano-
vitvi širšega zavarovanega območja narave, do česar pa so bili zelo zadr-
žani in izrazili bojazen, da bi to predstavljalo še dodatne omejitve. Večina
bi jih predlog podprla, če bi bili dovolj dobro seznanjeni s pogoji oz. z reži-
mom zavarovanja in če bi od tega imeli tudi korist. V tem pogledu se ugo-
tovitve ujemajo z raziskavo na območju predvidenega krajinskega parka
Dragonja, kjer so sodelujoči izpostavili skrb, da bi režim zavarovanja na-
rave predstavljal omejitve v vsakodnevnem življenju in gospodarjenju z
lastnino. Menili so, da bi prestrog režim zavarovanja zaviral razvoj in-
frastrukture in lokalnega gospodarstva, obnovo stavb, novogradnje itn.
(Torkar, Brečko Grubar in Rodela 2017). Z intervjuji smo izvedeli, da ne-
kateri, predvsem starejši prebivalci, sploh niso naklonjeni kakršnim koli
spremembam oz. razvoju, da pobude lokalnih skupnosti nimajo dovolj
podpore s strani občine in države, domačini pa ne dovolj informacij o mo-
žnostih pridobivanja finančnih sredstev. Anketiranci so med ovirami ra-
zvoju izpostavili pomanjkanje zainteresiranih ljudi za aktivno sodelova-

204