Page 203 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Razvojne priložnosti izbranih naselij slovenske Istre

je druženj in sodelovanja veliko manj, saj ni več kmečkih in drugih opra-
vil, ki so zahtevala sosedsko pomoč, mlajši pa družabno življenje ocenju-
jejo kot dobro, hkrati pa so opozorili na pomanjkanje medgeneracijskega
sodelovanja.
Povezanost krajev s širšo okolico in čezmejna povezanost sta se od
50. let do danes prav tako spremenili. V Zazidu in Rakitovcu so intervju-
vanci izpostavili pomen železniške proge Prešnica–Pulj, ki je bila v prete-
klosti izjemnega pomena za lokalno gospodarstvo. Poleg tega, da je omo-
gočala oskrbo, je po železnici potekalo potovanje na delo ter za prodajo
domačih pridelkov oz. izdelkov, zaposlovala pa je tudi veliko domačinov.
Prebivalci so bili zato bolj povezani z naselji v hrvaški Istri in na Krasu kot
z obalnimi mesti, kar kažejo med drugim priselitve zaradi porok, za kate-
re smo izvedeli pri terenskem delu. Čezmejna povezanost se je v slovenski
Istri ohranila tudi po osamosvojitvi Slovenije. Rezultati starejše raziska-
ve o povezanosti prebivalcev obmejnih območij na slovenski in hrvaški
strani državne meje (Požeš idr. 1999) so pokazali, da je več kot polovi-
ca vprašanih menila, da novonastala državna meja predstavlja negativen
vpliv na različne dele življenja (zaposlitev, prometne povezave, rekreacija)
v teh obmejnih regijah. Večina je imela družabne ali sorodstvene čezmej-
ne vezi, ki so jih vzdrževali oz. ohranili, pri zaposlitvi pa je bilo drugače.
Kar 85,5 % vprašanih je odgovorilo, da nobeden od članov njihove družine
ni delal na drugi strani meje. Sedaj železniška proga skoraj ni več v upora-
bi in naši intervjuvanci ji tudi v prihodnje ne pripisujejo večjega pomena.
Zaradi razvitega osebnega in javnega cestnega prometa so dandanes vsa
naselja bolj povezana s Koprom oz. obalnimi mesti, kjer je veliko zaposle-
nih, otroci obiskujejo vrtec v Rižani ali Dekanih, osnovno šolo v Dekanih
ter višje ravni izobraževanja v Kopru in drugod.
Zanimalo nas je, katerim spremembam v prihodnosti so sodelujo-
či bolj naklonjeni. V Podpeči in Zazidu si ne želijo večjih sprememb, v
Rakitovcu pa bi si želeli razvoj zaposlitvenih možnosti za domačine.
Presenetilo nas je, da veliko anketiranih razvojno priložnost prepozna-
va v oživitvi kmetijstva, ki ne bi bilo namenjeno le samooskrbi in ekolo-
škemu kmetovanju, ki ju povezujejo s turizmom. V Podpeči so izpostavi-
li možnost razvoja oljkarstva, saj sta lega in obdelovanje na ozkih terasah
za to zelo primerna, v Rakitovcu pa oživitev reje drobnice, pridelavo zele-
njave in zelišč. V zadnjih desetletjih se na območju podeželja kot razvoj-
na priložnost pogosto izpostavljajo turizem in ostale dejavnosti, poveza-
ne z njim (Pažek, Majkovič in Borec 2005; Korošec 2007; Mavri in Černič

203