Page 167 - Homo senescens II: izbrane teme

Mednarodni festival znanja in kulture starejših

braževanju jih vodijo različni motivi, med njimi odkrivanje lastne identitete,
identitetesvojegakraja,skupnosti,vkateri živijo in ji pripadajo.Študijnekega
področja jim pogosto prebudi in spodbudi željo, interes, da bi tudi sami pre-
učevali ali raziskovali – svoj kraj, stare običaje, zanimive lokalne zgodovinske
osebnosti, arhitekturno, etnološko in umetnostno dediščino v svojem oko-
lju –, ali preprosto izberejo neko temo, ki jih zanima in se povezuje z vsebino
programa, ki ga študirajo na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Pri tem je
pomembno, da mentor svoje študente usmeri v čim več virov za učenje, ki jih
lahko uporabijo in nato sami usmerjajo svoje učenje. Vloga mentorja je tudi
v ustvarjanju primernih okoliščin in pogojev za učenje. O načinih, ki spod-
bujajo odkrivanje, je govoril že Rogers (1969). Zagovarjal je t.i. nedirektivno
učenje, v katerega učitelj čim manj posega in imajo udeleženci izobraževanja
svobodo učenja ter oblikovanja lastnih poti za doseganje učnih ciljev.
Za odrasle učeče se, posebej za starejše, je svoboda učenja še toliko po-
membnejša: učijo se in raziskujejo, kar jih zanima, na način, ki najbolj ustreza
njim, sami se odločajo, katere vire bodo poiskali in uporabili, katerim vsebi-
nam bodo dali prednost. Mentor jih subtilno vodi po poti do skupnega cilja,
pri čemer mora upoštevati vse individualne značilnosti in posebnosti svojih
študentov. Poudariti in uporabiti mora znati specifična znanja ter spretnosti
enih in pomagati odkrivati skrite talente drugih. Nekdo je dober v pisnem
izražanju, drugi ima dar za fotografiranje, spet tretji je bolj raziskovalno na-
ravnan in rad išče razne vire itd. V tovrstnem procesu učenja in odkrivanja se
člani skupine razvijajo, spreminjajo, izmenjujejo znanje, se medsebojno bo-
gatijo. Transformativno učenje se prepleta z dialoškim, recipročnim in vzaje-
mnim učenjem. Člani skupine svoje »izdelke«, nasledke ustvarjanja, preuče-
vanja in raziskovanja nato objavijo (zborniki, monografije, katalogi, vodniki
ipd.) ter predstavijo na javnih dogodkih v svojem kraju ali širše. Znanje in
ustvarjanjeposameznikaimataševečjo vrednost,kadardobitadružbeno po-
trditev in priznanje.

Znanje in kultura starejših sta podlaga za njihovo socialno vključenost
V starajoči se družbi postajajo starejši vse številčnejša družbena skupina in
ta velika skupina ljudi ne more ostati na družbenem robu, prepuščena na-
ključnemu preživljanju prostega časa na način, ki nima pozitivnih posledic
niti zanje niti za družbo. Kot za vse generacije, velja tudi za starejše, da se
lahko po upokojitvi uspešno integrirajo v nove socialne skupine na podlagi
novih dejavnosti (Šantej 2005).
Človek je družbeno bitje od rojstva do smrti, zato ne more živeti brez soci-
alnih odnosov. Brez odnosov z drugimi bi izgubil psihično in posledično tudi

167