Page 166 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 166

Alijana Šantej


                  se spreminjamo, osebnostno rastemo, izboljšujemo svoje življenje in življe-
                  nje svoje skupnosti. Zanimajo nas medsebojni odnosi, razvijamo občutek za
                  estetiko in potrebo po lepoti, radi imamo umetnost. Odkrivamo in razisku-
                  jemo svojo identiteto, svoje korenine ter preteklost svojega kraja. Želimo se
                  čutiti vredne, sprejete, upoštevane, imeti možnost vstopa v javnost – in prav
                  te cilje uresničujejo s svojim delovanjem univerze za tretje življenjsko obdo-
                  bje, tudi in predvsem s festivalom znanja ter kulture starejših.
                    S prvim festivalom leta 2011 smo želeli predvsem povezati slovenske uni-
                  verze za tretje življenjsko obdobje s sorodnimi organizacijami doma in v tu-
                  jini. Starejšim smo želeli na festivalu dati možnost prikaza dragocenih dosež-
                  kov njihovega znanja, umetnosti in dosežkov na drugih področjih kulture.
                  Na prva vabila k sodelovanju so se odzvali mnogi posamezniki in organiza-
                  cije. Odzivi so bili tako številni, da vseh ni bilo mogoče spraviti v program
                  enega samega festivalskega dne. To je bila najlepša možna popotnica na pot
                  prvemu in nadaljnjim festivalom znanja ter kulture starejših.
                    V tem poglavju boste spoznali, da starejši potrebujejo možnosti za vstop
                  v javni prostor in da so oblike vstopanja v javni prostor različne: Mednarodni
                  festival znanja in kulture starejših, nastopi na Dnevih evropske kulturne dedi-
                  ščine, nastopi v Enajsti šoli v knjigarni, program starejših prostovoljnih kultur-
                  nih mediatorjev v muzejih in drugi programi organiziranega prostovoljnega
                  dela v javnih ustanovah (vrtni prostovoljci v botaničnih vrtovih, prostovoljni
                  pripovedniki vvrtcih, prostovoljni vodniki po mestu itd.). Ljudje po upokojitvi
                  se vključujejo v nove skupnosti na podlagi novih dejavnosti. Izobraževanje
                  v poznejših letih ni samo sebi namen. Starejši želijo novopridobljeno znanje
                  uporabiti, zase in za druge, z njim želijo nekaj spremeniti pri sebi, v družini in
                  širši skupnosti.

                  Svoboda učenja
                  Ena od človekovih prirojenih psihosocialnih potreb je potreba po vedoželj-
                  nosti, ustvarjanju, samouresničevanju, izražanju, doživljanju lepega, estet-
                  skega. »Doživljanje in ustvarjanje lepega nam prinaša občutja ugodja na naj-
                  bolj preprosti stopnji življenja do življenja ljudi v kulturno najbolj razvitih
                  okoljih. Napredovanje v osebnem razvoju človeka najbolj osrečuje in je go-
                  nilna sila za motivacijo na vseh področjih« (Krajnc 2015).
                    Na univerzah za tretje življenjsko obdobje (v nadaljevanju tudi UTŽO) se
                  starejši študenti vključujejo v številne študijske krožke za ustvarjanje v sli-
                  karstvu, keramiki, kiparstvu, kamnoseštvu, ustvarjalnem pisanju, umetniški
                  fotografiji ipd. Spet drugi študirajo lokalno zgodovino, umetnostno zgodo-
                  vino, etnologijo, arheologijo, geografijo, arhitekturo in sorodne vede. Pri izo-


                  166
   161   162   163   164   165   166   167   168   169   170   171