Page 168 - Homo senescens II: izbrane teme

Alijana Šantej

telesno ravnotežje (Krajnc 2016). Zato je pomembno, da po upokojitvi razvi-
jemonoveodnosealiobudimonekdanjeizmladosti.Poupokojitvipostanejo
materialne reči manj pomembne in se lahko človek posveti svojim notranjim
potrebam, čustvom, odnosom, kulturi, skupnosti.
Razvitasocialnamrežajeeden temeljnih pogojevzaenakovredno in polno
življenje po upokojitvi. Ena tovrstnih organiziranih socialnih mrež je univerza
za tretje življenjsko obdobje. Starejši se vse bolj zavedajo, da bodo obdržali in
razvijali svojo dejavno vlogo v družbi, če se bodo razvijali skupaj z družbo in v
njejdelovali.Zatopapotrebujejoznanjeinorganiziranestrukture,vkaterese
lahko vključijo, v njih pridobivajo ter delijo svoje znanje, kulturo in izkušnje.

Po upokojitvi potrebujemo nove možnosti za vstop v javni prostor
Že od samega začetka delovanja je koncept univerze za tretje življenjsko ob-
dobje predvideval vraščenost univerze v lokalno okolje. Povezovanje z lo-
kalno skupnostjo daje osnovo za delovanje starejših, dejavno staranje ter
uporabo znanja in izkušenj starejših v dobro lokalne skupnosti. Učenje v štu-
dijskih krožkih se izteče v dejavnost za izboljševanje življenja v okolju (Finde-
isen in Šantej 2013). Izobraževanje ni samo sebi namen. Starejši se učijo, da
s svojim znanjem nekaj počnejo, spremenijo, da to znanje uporabijo: zase in
za skupnost, ki ji pripadajo ali v katero se na novo vključijo. S tem v praksi
uresničujejo vse tri cilje vseživljenjskega izobraževanja – obstajati, postajati,
pripadati –, kot jih je opredelil kanadski znanstvenik Robin Kidd (1976), nek-
danji predstojnik Oddelka za izobraževanje odraslih na Ontario Institute for
Studies in Education. Vseživljenjsko izobraževanje nam omogoča, da osta-
jamo vključeni v družbena dogajanja, se razvijamo in spreminjamo hkrati s
spremembami okoli nas, novo znanje nam omogoča povezovanje s skupno-
stjo, z drugimi generacijami.
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (v nadaljevanju tudi SU-
TŽO)¹ vse od svojih začetkov dalje z izobraževanjem in kulturo namensko ter
načrtovano vstopa v javni prostor. Tam se starejši študenti preverijo v očeh
javnosti, srečajo z drugimi posamezniki, strokovnjaki, drugimi generacijami.
Izstop v javni prostor je nujen za slehernega med nami, še bolj pa ga po-
trebujejo tiste družbene skupine, ki niso v osrčju družbe in njenega delova-
nja. Zato univerze za tretje življenjsko obdobje ustvarjajo in razvijajo nove
možnosti za pojavljanje starejših v javnem prostoru ter njihovo povezovanje

¹ Poimenovanje univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) se nanaša na posamezno organi-
zacijo, npr. organizacijo v Ljubljani ali Domžalah. Slovenska unverza za tretje življenjsko obdo-
bje (SUTŽO) je združenje ali omrežje, ki vključuje vse posamezne univerze za tretje življenjsko
obdobje v Sloveniji. Več na spletni strani https://www.utzo.si/predstavitev/.

168