Page 5 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 5
Knjigi na pot
Ne moreš preprečiti staranja.
Toda lahko preprečiš, da postaneš star.
George Burns
Spominjam se mladih let, ko je tožilski kolega pogosto uporabil stavek: »Sta-
rost ni radost.« Nanašal se je predvsem na starejše kolege in njihove nasvete
pa tudi težave, ki so jih vseskozi omenjali. Tedanji časi namreč niso bili naklo-
njeni pojavu staranja. To življenjsko obdobje se nam je sicer zdelo (še) zelo
oddaljeno. A vse bolj se je približevalo in z njim tudi soočanje z izzivi, ki jih
prinaša.
Vse več pa je žal osamljenosti starejših, in to kljub najsodobnejšim napra-
vam, ki lahko vsak trenutek ponudijo klepet in celo videoklic k najbližjim. Žal
pa so nas prav te pridobitve na nek način celo »oddaljile«, saj jih mnogi upo-
rabljajo kar na osebnih srečanjih in obiskih. Zato je več tehnike in manj pravih
pogovorov v živo. Otroci postajajo s tem že zasvojeni. Na cestah videvamo
mlade starše, ki pred seboj potiskajo vozičke z nadobudno otročadjo, ki po-
gosto povsem utihne le, če z drobnimi prstki šari po telefonu ali celo tablici.
Prav te naprave pa so lahko za starejše prste kdaj kar prenaporne, saj ne sle-
dijo logiki njihovega tradicionalnega uma in obratno, prinašajo pa tudi vse
več neznank in celo pasti. Mnogi jih sicer povsem obvladajo in prisegajo na
njihove koristne funkcije, ki lajšajo vsakdan. In prav je tako. Zato so še kako
pomembne ustne in pisne razprave o procesih staranja, vseh njihovih vidikih,
tudi prednostih in radostih, ki jih mnogi ne vidijo ali zgolj ne upoštevajo.
Seveda nikakor ni moč iti mimo države, ki mora s svojim bogatim aparatom
in z mnogimi »aparatčiki« v njem služiti ljudem vseh starosti ter ne obratno.
Naravnost poklicana je, da rešuje njihove probleme in prisluhne vsem ranlji-
vim skupinam. Po tem se pozna njena moč. »Vstane ali pade.« Politiki pa mo-
rajo od lepih besed preiti k dejanjem, ker bodo le tako upravičili predvolilne
obljube vseh vrst. Žal na pravice starejših pogosto pozabljajo. Opominjajo
pa jih prav nevladniki, h katerim se ranljivi in »ranjeni« pogosto zatekajo po
prijazno besedo ter celo pravo pomoč.
Všeč mi je poimenovanje tega obdobja kot »pozna odraslost«. Čeprav je
5