Page 9 - Homo senescens II: izbrane teme

Vseživljenjsko učenje in starajoča se družba

Nives Ličen
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
nives.licen@ff.uni-lj.si
Maja Mezgec
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
maja.mezgec@pef.upr.si

Danijela Lahe
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
danijela.lahe@um.si

Čeprav se pričakovana življenjska doba podaljšuje in čeprav starejši ljudje v
sodobnosti živijo bolje, kot so v preteklosti, smo priča mnogim »alarmom«,
kako prihaja»srebrni cunami«,ki bo preplavilin odneselvsevirezaradi pokoj-
nin ter stroškov zdravstvenih storitev za starejše. Priča smo celo paradoksu,
kot ugotavlja Becca R. Levy (2017), da ob pozitivnih trendih staranja v zadnjih
dvesto letih naraščajo negativni stereotipi o starejših ljudeh. V sodobnih, t.i.
razvitih družbah je glavna zgodba o staranju zgodba o neobvladljivem in ne-
povratnem procesu telesnega ter duševnega upada, čeprav znanstvena od-
kritja tega ne potrjujejo. Ljudje taka prepričanja sprejmejo in do svoje lastne
starosti gojijo negativna občutenja. To pa jih lahko ohromi pri kakovostnem
prilagajanju, iskanju možnosti za dejavno staranje, uresničevanju preventiv-
nih dejavnosti. Gerontologi menijo, da je treba razviti nove poglede na sta-
ranje in starost, ki bodo skladni z znanstvenimi spoznanji in možnostmi, ki
jih imamo v sodobnem svetu. Uspešno ali kakovostno staranje pomeni, da
kljub upadanju telesnih zmožnosti ljudje poiščejo dejavnosti, s katerimi se
povezujejo z drugimi, prispevajo k skupnosti, osmišljajo svoje življenje. Ena
od takih dejavnosti je izobraževanje.
Možnosti za učenje in izobraževanje v organiziranih oblikah, ki so bile na-
menjene starejšim, so se pojavile v 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA in v 70.
letih prejšnjega stoletja v Evropi. V študijskem letu 1972/1973 so bili prvi orga-
nizirani programi neformalnega izobraževanja za starejše odrasle na univerzi
v Toulousu, v 80. letih pričnejo z delovanjem različne organizacije, mnoga
društva, ki ponujajo izobraževanje za starejše, iz Evrope se izobraževanje seli
tudi v Avstralijo, na Kitajsko, v Afriko. Deset let po francoskih začetkih se
prične izobraževanje starejših razvijati tudi v Sloveniji, ki je bilo prvo v ta-
kratni državi Jugoslaviji. Izobraževanje starejših se je hitro širilo po letu 2012,

Ličen, N.,M. MezgecinD.Lahe, ur.2023. Homo senescens II: izbrane teme. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-314-2.9-12