Page 10 - Homo senescens II: izbrane teme

Nives Ličen, Maja Mezgec in Danijela Lahe

ko je bilo mednarodno leto starejših in je bilo ustanovljeno gibanje Staro-
sti prijaznih univerz (Age-Friendly University). Izobraževanje ima za starejše
tako pozitivne učinke, da nastajajo mnoge nove oblike, s katerimi bi učenje
in izobraževanje približali vsem starejšim. Želimo si, da bi bilo v organizirane
izobraževalne prakse vključenih vsaj 10 starejših prebivalcev.
Hiter razvoj področja in porajajoče se nove vzorce izobraževanja lahko po-
vezujemo z več dejavniki:

1 zaradi pozitivnih učinkov izobraževanja na kakovost življenja, ki so
dokazani z empiričnimi raziskavami, domače in mednarodne politike
spodbujajo vključevanje starejših odraslih v izobraževanje;
2 nastajajo mnoge iniciative, društva, gibanja, ki organizirajo izobraže-
vanje starejših, razvijajo nove oblike, veliko je razvojnih projektov, ki
nagovarjajo skupine starejših v 60., 70., 80., 90. letih;
3
stara se generacija B (t.i. generacija baby-boom), ki je bila že v mladosti
dobro izobražena, pričakuje daljše življenje in ustvarja »novo starost«,
nove načine življenja, razumevanja, odnosov, ker zavrača identifikacijo
s podobami staranja, kot jih poznamo, njeni pripadniki se upirajo soci-
alnim imaginarijem o starih ljudeh;
4 hitro se širi izobraževanje odraslih, kar vpliva tudi na razvoj izobraževa-
nja starejših, hkrati se življenjski slog v 60. in 70. letih kaže kot podalj-
ševanje odraslosti (pozna odraslost);
5 obsežne gerontološke raziskave (na področju sociologije staranja, an-
tropologije staranja, psihologije staranja, biologije staranja ipd.) in
nove perspektive o življenjskih potekih, spremenjenih socialnih vlo-
gah nakazujejo potrebe po učenju za prilagajanje novim situacijam ter
tudi za ustvarjanje novih situacij glede na možnosti.

Monografija Homo senescens II: izbrane teme je nadaljevanje prvega dela,
ki je nastal v sodelovanju med različnimi ustvarjalci (avtorji, recenzenti, ure-
dniki) z univerz in iz prakse (gl. Ličen in Mezgec 2022). Tudi drugi del zdru-
žuje prispevke, ki so jih pripravili na mariborski, koprski in ljubljanski univerzi
ter v organizacijah, ki so živo prisotne v praksi dela s starejšimi. Monografija
predstavlja izsledke raziskav v slovenskem kulturnem okolju, ki jim je sku-
pno, da preučujejo problematiko staranja, starejših, točneje, izzive, s katerimi
se sooča starajoča se družba, značilnosti starejših in učenje ter izobraževanje
starejših. Sestavljena je iz dveh tematskih sklopov: (1) značilnosti starejših in
izzivi staranja ter (2) strategije za učenje in izobraževanje starejših.
Prvi sklop uvede prispevek, ki opredeljuje sodobno pojmovanje blagosta-

10