Page 90 - Homo senescens II: izbrane teme

Anamarija Kejžar, Particija Frece, Maša Bizjan in Jakob Sajovic

tkainfizioterapevtka,ključnovlogopaimalahkogospodinjavenotialidruga
ključna oseba.

Prehranska oskrba
Obroki so poleg obiskov bližnjih najpomembnejši dogodki v dnevni rutini
doma starejših. Ne predstavljajo le uživanja obroka, ampak ponujajo prilož-
nost za druženje in obujanje spominov. Prehranska oskrba ljudi z demenco
zajema prilagoditev vseh drugih dejavnikov, ki vplivajo na počutje stano-
valcev med obroki. To vključuje doslednost oskrbe, spoštovanje biopsiho-
socialnih dejavnikov, poudarjanje pomena sodelovanja in kongruentnost z
zmožnostmi ter navadami posameznika. Kongruentna prehranska oskrba je
pokazala obetavne rezultate pri izboljšanju kakovosti življenja stanovalcev,
zmanjšanju negativnih socialnih interakcij in učinkih dnevnega vnosa zdra-
vil (Kejžar idr. 2022). V duhu skladne oskrbe je treba prepoznati in spoštovati
posameznikove navade, želje ter morebitne prehranske smernice ali ome-
jitve (Nolan idr. 2004). Da bi to dosegli, si oskrbovalci prizadevajo vsakemu
posamezniku zagotoviti (1) obrok v okolju, kjer se počuti varno in udobno, (2)
obrok, ki ga lahko je samostojno, dokler lahko – z/brez jedilnega pribora, (3)
podaljšanje časa obroka, nudenje prigrizkov in druge prilagoditve (Cuellar
2015). Uporabiti je treba senzorni pristop, ki vključuje uporabo vonjav (s ku-
hanjem v kuhinji, ki je s hodniki prostorsko povezana s sobami stanovalcev,
kar jim omogoča vonj med kuhanjem), verbalno spodbujanje, pomoč pri pri-
pravi obroka oz. pogrinjkov in nadzor ravni hrupa (z utišanjem ali izklopom
glasbe).

Stimulativne aktivnosti
Sodelovanje v različnih stimulativnih aktivnostih in dejavnostih vsakodnev-
nega življenja je ključnega pomena za ohranjanje dobrega počutja osebe z
demenco (Perugia idr. 2018; Cohen-Mansfield idr. 2015). V nadaljevanju našte-
vamo učinke stalnih stimulativnih aktivnosti na osebo z demenco:

1 redno ukvarjanje s stimulativnimi aktivnostmi je povezano z ohranja-
njem spretnosti, s samospoštovanjem in z boljšimi odnosi z drugimi pa
tudi z manjšim občutkom osamljenosti (Robinson idr. 2012);
2
posledično se zmanjša uporaba zdravil, kot so različne vrste antipsiho-
tikov, ki zmanjšujejo pojavnost vedenjskih in psihičnih simptomov de-
mence (Mordoch idr. 2013; Moyle idr. 2013);
3 s fizičnimi, kognitivnimi in z dopolnilnimi aktivnostmi se izboljšajo ne-
katere kognitivne funkcije (Bamidis idr. 2015).

90