Page 91 - Homo senescens II: izbrane teme

Personalizirana oskrba oseb z demenco: študija primera DEOS Center starejših Horjul

Vsakodnevne stimulativne aktivnosti lahko izboljšajo kakovost življenja
osebe z demenco in tudi njenih oskrbovalcev, saj lahko pozitivno vplivajo na
počutje osebe z demenco in zmanjšajo vedenjske ter psihične simptome
slednje. Ker kognitivne sposobnosti upadajo in jih je težje izraziti, je po-
membno, da ne domnevamo, da ustvarjalnega potenciala ni več, ampak da
ga raziščemo na individualni osnovi. Število raziskav o učinkovitosti nefarma-
kološke oskrbe oseb z demenco je v zadnjih letih močno naraslo. Večina jih
je bila opravljena v domovih za starejše s stanovalci z napredovalo demenco.
Pri raziskovanju načinov dela z osebami z demenco strokovnjaki združujejo
interdisciplinarne pristope, od senzorne, psihološke in vedenjske terapije do
prenove doma z namenom oblikovanja ustreznega bivalnega okolja, vali-
dacije, urjenja spomina, svetlobne terapije, aromaterapije, masaže, glasbe,
vadbe ter uporabe sodobne informacijske tehnologije (Zucchella idr. 2018).
Poleg počutja ljudi z demenco se običajno izboljša tudi počutje oskrboval-
cev.

Paliativna oskrba ljudi z demenco
Raziskave o učinkovitosti predhodnega načrtovanja paliativne oskrbe za
ljudi z demenco so redke, kjer pa načrt paliativne oskrbe uporabljajo, so se
pokazale izboljšave v usklajenosti med želeno in zagotovljeno oskrbo ter
v komunikaciji med ljudmi z demenco, z njihovo družino in zdravstvenimi
delavci. Pri šibkih starejših je načrt paliativne oskrbe zmanjšal anksioznost,
depresijo in stres, prejeli so manj agresivno zdravljenje, manj pogosto so bili
sprejeti v bolnišnico in pogosteje so umirali v domačem okolju (Houben idr.
2014; Tamayo-Velazquez idr. 2010). Čeprav je oseba v zadnji fazi demence po-
gosto priklenjena na posteljo, lahko paliativna oskrba ohrani kakovost posa-
meznikovegaživljenjasčutnimzaznavanjem.Posebnost paliativneoskrbeza
ljudi z demenco je ne samo v poznavanju življenjske zgodbe teh ljudi, tem-
več tudi v odsotnosti zmožnosti besedne komunikacije z napredovanjem
bolezni, kjer še toliko bolj pride v ospredje pomen stimulacije čutov, masaže,
aromaterapije, hranjenja ipd. V vsaki fazi, do zadnjega dne, lahko pripomo-
remo k boljšemu počutju človeka z demenco na različne načine, kot npr. z
vonjavami, dotikom, okusi, s predvajanjem glasbe.

Kakovost oskrbe stanovalcev z demenco v Sloveniji
V Sloveniji dolgotrajno oskrbo (institucionalno varstvo, dnevno varstvo, po-
moč na domu) izvaja 59 javnih zavodov in 44 koncesionarjev, ki lahko skrbijo
za 21.537 starejših (Skupnost socialnih zavodov b.l.). Številni slovenski domovi
upokojencevizvajajo programesodobnecelostneoskrbeosebz demenco za

91