Page 137 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice in avtonomno politično delovanje 2.4

6. Konvencijo proti mučenju in ostalim oblikam krutega, nehuma-
nega oz. razčlovečenega odnosa ali kaznovanja (1984) 136 oz. 70 %
držav.

V skupini t. i. finančnih instrumentov (Treasure po Hoodovi NaTO-ti-
pologizaciji) se osrednja pozornost namenja naravi in količini instru-
mentov, ki se jih s strani prvenstveno državnih in mednarodnih insti-
tucij v obliki denarja ter denarnih tokov nameni za izvajanje politik,
povezanih z vsebinami človekovih pravic.
V splošnem pa še vedno velja, da so imele človekove pravice tradi-
cionalno obrobno vlogo v proračunih držav, ki predstavljajo temeljno
finančno načrtovanje države o tem, katerim predlogom in v kakšni
višini je treba dodeliti vire ter sredstva za reševanje problemov in iz-
vajanje z njimi povezanih rešitev. Zaradi navedenega razloga znotraj
splošnega pa tudi posebnega in celo razvojnega dela proračunskih do-
kumentov ni možno najti finančnih podatkov o zneskih, namenjenih
za politike človekovih pravic. Je pa res, da predvsem sodne odločitve,
povezane s kršitvami človekovih pravic, lahko bistveno posežejo v dr-
žavni proračun, kar npr. prikazuje primer iz slike 2.13. Kot ugotavljajo
sicer redki raziskovalci, ki se s ukvarjajo s tematiko državnega finan-
ciranja politik človekovih pravic, je vzrokov za nizko pozornost sicer
več, pripisujejo pa jih zlasti pomanjkanju dejanske (ne zgolj normativ-
ne; op. avt.) politične podpore in z njimi neposredno povezanemu fi-
nanciranja konkretnih ukrepov, ki niso zgolj »skriti» znotraj finančnih
postavk drugih politik (Bui, 2015; Office of the United Nations High
Commissioner for Human Rights, 2017).
Proračun Sveta Evrope kot osrednje evropske institucije za človeko-
ve pravice se npr. v glavnem financira s prispevki držav članic. Nacio-
nalni prispevki temeljijo na formuli, ki upošteva prebivalstvo in bruto
domači proizvod. Za leto 2022 je tako proračun Sveta Evrope znašal 477
milijonov evrov, od tega 259 za postavke t. i. tekočega proračuna, 218 za
posebne dogovore in drugo, 72 milijonov za pokritje primanjkljaja za
leto 2021, 195 milijonov evrov pa za skupne programe z Evropsko unijo.
Iz postavke tekočega proračuna gre največ denarja za človekove pravice
(118 milijonov), nato za delovanje institucij in njihovih teles ter drugo s
tem povezano podporo (83 milijonov), za področje demokracije (43 mi-
lijonov) ter za vladavino prava (15 milijonov) (Council of Europe, 2021).
Finančni ukrepi in z njimi povezani konkretni mehanizmi oz. instru-
menti se pri neposrednem izvajanju sprejetih odločitev lahko uporabljajo

137