Page 133 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice in avtonomno politično delovanje 2.4
uradnikov, ki predstavljajo več kot 150.000 lokalnih in regional-
nih oblasti.
• Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČp) je stalni sodni or-
gan, ki vsem Evropejcem zagotavlja pravice iz Evropske konven-
cije o človekovih pravicah. V njem lahko sodelujejo države in po-
samezniki ne glede na državljanstvo. Sodišče je začelo z delom v
februarju leta 1959, sedež ima v Strasbourgu, 46 sodnikov izvoli
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope s seznama treh kandida-
tov, ki jih predlaga vsaka država. Izvoljeni so za obdobje devetih
46
let, ki se ne more podaljšati, ESČp ima svojega predsednika, dva
47
podpredsednika in tri predsednike posameznih področnih sve-
tov oz. oddelkov.
• Komisar za človekove pravice je neodvisna in nepristranska ne-
sodna institucija, ki jo je leta 1999 ustanovil Svet Evrope, da bi
v 46 državah članicah Sveta Evrope spodbujala ozaveščenost o
človekovih pravicah in njihovo spoštovanje. Njegova naloga je
torej neodvisna obravnava kršitve človekovih pravic in opozar-
janje nanje.
• Konferenca nevladnih organizacij zagotavlja pomembne poveza-
ve med politiki in javnostjo. V njej sodeluje približno 400 medna-
rodnih nevladnih organizacij, ki Svetu Evrope nudijo strokovno
znanje, nasvete in izkušnje mednarodnih nevladnih organizacij
ter stike z evropskimi državljani.

48
Danes Svet Evrope sestavlja 46 držav iz evropske regije, med njimi
tudi vseh 27 držav članic Evropske unije, kar to institucijo dela za vodil-
no regijsko institucijo na področju človekovih pravic na svetu. Eden od
prvih in vse do danes osrednjih uspehov Sveta Evrope je bil l. 1950 spre-
jem evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svobo-
ščin, kasneje preimenovanane v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih

46
Čeprav so sodniki izvoljeni za državo, zadeve obravnavajo kot posamezniki in ne zastopajo te
države. So popolnoma neodvisni in ne smejo opravljati nobene dejavnosti, ki bi bila nezdru-
žljiva z njihovo dolžnostjo, da so neodvisni in nepristranski.
47
Od 1. novembra 2022 dalje je eden od dveh podpredsednikov ESČp tudi slovenski sodnik Mar-
ko Bošnjak, ki je bil za sodnika ESČp sicer izvoljen 30. maja 2016. Med letoma 2019 in 2021 je
bil podpredsednik strokovne sekcije, od 1. januarja pa njen predsednik. Dr. Bošnjak je sicer od
leta 2012 dalje izredni profesor za kazensko pravo na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici,
med letoma 2009 in 2016 pa je deloval tudi kot odvetnik, specializiran za kazensko pravo (Eu-
ropean Court of Human Rights, b. l.).
48
Po sklepu Odbora ministrov z dne 16. marca 2022 Ruska federacija ni več članica Sveta Evrope
(Council of Europe, b. l.e).

133