Page 159 - Politike človekovih pravic

Namesto zaključka: o prihodnosti politik človekovih pravic 4

da sta se vzpostavljanje in uveljavljanje človekovih pravic kazala pred-
vsem v obliki odzivov na prepoznane neenakosti in z njimi povezane
moči – praviloma v naslednjem sosledju:
• pojav družbenih in s tem povezanih političnih napetosti;
• boj s predsodki in z nasprotovanji;
• prepoznavanje novih vzorcev vrednot;
• normativna ureditev;
• politično izvajanje;
• vzpostavljanje nove kulture etike.

Bodisi da verjamemo v idejo človekovih pravic ali pa »zgolj« v vrline,
na katerih so gradili že misleci starega veka, so njihov obstoj in podobe
neposredno povezani s spremembami, ki se dogajajo v širšem druž-
benem, kulturnem, tudi verskem, predvsem pa etičnem in moralnem
dojemanju aktualnega sveta. Opisane spremembe imajo pomembne
posledice tako za kvaliteto življenja kot za avtonomijo posameznika pa
tudi za odnos do politike, političnih institucij in njihovega dela, volitev
ter končno tudi do demokracije. Zaupanje ljudi v vse navedeno v pre-
delih sveta, ki so utemeljeni na načelih demokracije in človekovih pra-
vic, zadnjih nekaj desetletij, z redkimi izjemami, opazno upada (Pharr
in Putnam, 2000; Dalton, 2004; van Deth idr. 2007; Zmerli in Hooghe,
2011). Skupaj z razmahom novih, na digitalni tehnologiji oprtih ino-
vacij, se zato kot eno od osrednjih idejnih premislekov v povezavi z
vprašanji politike ter človekovih pravic postavljajo vprašanja o njihovi
prihodnji usodi – o vlogah, poslanstvu, preoblikovanju, inovativnosti
in celo alternativah, ki jih bodo človekovim pravicam in politiki s seboj
prinesle nove oblike tehnološkega razvoja: bodo demokracija in poli-
tike človekovih pravic v digitalnem svetu ostale vodilni sestavni del
političnega sistema in javnega prostora; v kakšni podobi, ali in kako
se bodo razvijale dalje, se spreminjale; jih bodo nadomestile nove, ino-
vativne alternative (o tem npr. v West, 2011; Sørensen, 2017; Chris-
tian, 2020; Bullock idr., 2022; Asenbaum, 2022; Buchanan in Imbrie,
2022; Risse, 2023; Gellers in Gunkel, 2023; Jungherr in Schroeder, 2022;
Jungherr, 2023)? Že v sedanjih, šele začetnih pojavih lahko vidimo, da
nova digitalna tehnologija, na čelu z orodji umetne inteligence, tudi
na podobah in praksah politike ter človekovih pravic že pušča prve
»odtise« svojega obstoja. O teh vprašanjih se že veliko preizprašuje na
ravni teoretičnih in projektnih aktivnostih v znanstveno-raziskovalni
skupnosti (glej zgoraj), pojavile so se že prve politične in normativne

159