Page 155 - Politike človekovih pravic
P. 155

Raziskovanje in merjenje politik človekovih pravic  3
            povezanega s politiko in človekovimi pravicami, poznani tudi primeri
            izginotij ali celo javnih likvidacij raziskovalcev in novinarjev, ki so na
            terenu zbrali podatke, za katere se je izkazalo, da niso ustrezali name-
                                                                          4
            nom politične propagande in pričakovanjem vladajoče politične elite.
              V današnjem času se opisani vsakodnevni primeri manipulacij raz-
            iskovalnega dela in vanj vključenih ljudi za namene nepoštenega po-
            litičnega delovanja po vsem svetu prav posebej opazno odražajo tudi
            skozi dezinformiranje kot obliko političnega komuniciranja, preko zlo-
            rab lažnih novic na svetovnem spletu in preko novih orodij (npr. t. i.
            »troli«), ki jih omogoča t. i. umetna inteligenca (Thompson, 2000; Mar-
            cus, 2000; Chilton, 2004; Albright, 2017; Brennen, 2017; Carlson, 2018;
            Egelhofer in Lecheler, 2019; Freelon in Wells, 2020; Milano idr., 2020).
              Vse navedeno je nesprejemljivo in mora biti do tega z vidika spo-
            štovanja raziskovalne oz. poslovne etike ter človekovih pravic ničelna
            toleranca tako v politični kot medijski in strokovni skupnosti ter jav-
            nem prostoru nasploh. Gre za vsem vidne primere kršenja ter zlorab
            spoštovanja temeljnih človekovih pravic, o katerih govorijo vodilna
            sporočila, ki jih obravnava ta knjiga, od prvih mislecev in ureditev so-
            dobne civilizacije dalje.























              4
              Primer 29-letne argentinske statističarke Graciele Mellibovsky Saidler, ki je izginila leta 1976,
              potem ko je razkrila razmere v revnih četrtih Buenos Airesa in odgovornost argentinske vo-
              jaške hunte pri tem. V istem letu je bil nato pridržan, nato pa najverjetneje usmrčen njen
              direktor Carlos Noriega. V obdobju diktature v nekdanji Sovjetski zvezi so poznani manipula-
              cije, cenzure, ponarejanje ali pa širjenje zlaganih informacij za namene politične propagande
              tedanjega političnega vrha, ki jih je najbolj uporabljal Stalin, prirejanje podatkov o pričakova-
              ni življenjski dobi, rojstvih in smrtih pa je bilo posebej značilno za čas Hruščeva in Brežnjeva
              (Asher idr. 2008).


                                                           155
   150   151   152   153   154   155   156   157   158   159   160