Page 158 - Politike človekovih pravic

4 Namesto zaključka: o prihodnosti politik človekovih pravic

Najbogatejši

Vsaka vodoravna vrsta
predstavlja petino
svetovnega prebivalstva

Svetovno Svetovni
prebivalstvo dohodek
najbogatejših ,
drugih ,
tretjih ,
Najrevnejši četrtih ,
najrevnejšihh ,

Slika 4.1 » Univerzalnosti« človekovih pravic skozi finančno enakost sveta v podobi
kozarca za penino (prirejeno po United Nations, 1992; Conley, 2008)

na svetu s podobo kozarca za penino na sliki 4.1. 83 % celotnega sve-
tovnega dohodka ustvari in prejema 20 % prebivalcev, ki prvenstveno
(zaenkrat še vedno; op. avt.) prihajajo iz zahodnega kulturnega sveta
Severne Amerike in Evrope (zgornji del kozarca za penino), nadaljnjih
12 % svetovnega premoženja ustvari naslednjih 20 % prebivalcev, ki
prihajajo iz gospodarsko rastočega trga Kitajske, tem nato z zgolj še
dobrimi 3 % premoženja sledi naslednjih 20 % prebivalcev, ki prihajajo
iz razvijajočih se trgov Indije, vse do zadnjih 20 % svetovnega prebival-
stva na drugem skrajnem robu (peclju kozarca za penino), ki prihaja
iz najrevnejših držav afriškega in azijskega kontinenta in razpolaga z
manj kot 1,5 % premoženja.
Opisana neenakost, ki se je od osemdesetih let prejšnjega stoletja
zgolj povečevala (po letu 2000 predvsem na račun gospodarske rasti
Kitajske, ki je za petkrat povečala celotno svetovno premoženje), je so-
razmerno temu povečevala tudi delež najrevnejših prebivalcev (United
Nations, 1992; Conley, 2008). Povedano s temeljnimi besedami s pod-
ročja človekovih pravic, se je priložnost za zagotavljanje enakih pri-
ložnosti za vse z razvojem in bogatenjem ter s širitvijo skupin pravic
v bogatem delu sveta vedno bolj oddaljevala, tako kot pri dejanskem
delovanju tudi solidarnost, pri čemer iz zgodovinskih izkušenj vemo,

158