Page 157 - Politike človekovih pravic

4 Namesto zaključka:

o prihodnosti politik človekovih

pravic v digitalnem svetu

umetne inteligence 4

Človekove pravice pripadajo z razumom obdarjenim odraslim posa-
meznikom, postavljajo standarde odnosov med ljudmi ter uravnava-
jo razmerja med državo in državljani. Zamisel o njih se je oblikovala
hkrati in z roko v roki s civilizacijskim razvojem človeštva – na začetku
kot ideja, nato pa vedno bolj kot konkretna aktivnost družbe v obliki
proaktivnih napovedi ali pa reaktivnih odzivov na tedaj aktualne druž-
bene, socialne, gospodarske, kulturne razmere in tehnološki napredek
po naslednjem sosledju:
1. kot produkt filozofske misli, povezane z vprašanji vrednot, etike,
morale;
2. kot uporniški odgovor posameznikov in družbe na aktualne raz-
mere ter delovanje politike pri oz. ob tem;
3. s pravno regulativo urejenim nizom pravil in vedenja;
4. preko dela političnih institucij in njihovih ukrepov v vsakodnev-
nem delovanju.

Navkljub sodobnemu poskusu globalne univerzalizacije pojmovanje
človekovih pravic nikoli ni bilo odraz poenotenega in premočrtnega
dojemanja ter procesa, temveč je vse do danes zaznamovano z nizom
med seboj tekmovalnih, tudi konfliktnih, izključujočih si, celo kont-
roverznih in paradoksalnih odnosov – tako v njihovem teoretičnem
dojemanju, še bolj pa v vsakodnevnem pojavljanju. Kritiki, dvomljiv-
ci, ali zanikovalci (glej npr. v Mutau, 1996; Henkin, 2000; Arat, 2008;
David, 2020) človekovih pravic odpirajo teoretska vprašanja, kot npr.:
kaj sploh so oz. bi morale pomeniti človekove pravice, ali sploh obsta-
jajo, ali je to zgolj ideološki konstrukt določenih skupin pri doseganju
njihovih lastnih ciljev pridobivanja politične moči? To bolj ali manj
neposredno povezujejo z učinki izvajanja liberalnodemokratskih in na
kapitalizmu utemeljenih globalizacijskih ideologij, kar se na najilustra-
tivnejši način odraža s prikazom dejanskega stanja finančnega kapitala

157