Page 7 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Predgovor

Evropska iniciativa za vseživljenjsko učenje (European Lifelong Learning Initi-
ative – ELLI) je že leta 1994 na kongresu v Rimu definirala vseživljenjsko uče-
nje kot kontinuiran proces podpore, ki spodbuja posameznike in jim omo-
goča, da si pridobijo znanje, vrednote, spretnosti in razumevanje, ki jih bodo
potrebovali vse življenje in jih uporabljali z zaupanjem, ustvarjalnostjo in ve-
seljem ne glede na trenutno vlogo, okoliščine in okolje (Jelenc, 1995; Vidmar,
2006).
Zahteva po vseživljenjskem učenju je prisotna že v Pampaedii Jana Amosa
Komenskega, čeprav je šele v sredini devetdesetih let 20. stoletja UNESCO
deloma globaliziral to zahtevo in postavil temeljne smernice razvoja vseži-
vljenjskega učenja. Na pragu 21. stoletja, ocenjuje Delors (1996), je učenje
enako pomembno v vseh obdobjih človekovega življenja, saj sta vzgoja in
izobraževanje tako raznolika in njune naloge ter oblike tako različne, da po-
segata v vse pore človekove dejavnosti od rojstva do smrti. Na temelju nave-
dene opredelitve in na podlagi spoznanj avtor (str. 77) definira štiri »temeljne
stebre«, ki predstavljajo temelj vseživljenjskega učenja:

• učiti se, da bi vedeli: dovolj široka splošna izobrazba in možnost poglo-
bljenega dela z manjšim številom predmetov;
• učiti se, da bi znali delati: poklicna usposobljenost in širše sposobnosti
(kompetence);
• učiti se biti: razvoj človekove osebnosti, neodvisno ravnanje, razsodno
in odgovorno;
• učitiseživetivskupnosti: razumevanje drugih ljudi, spoštovanje vrednot
pluralizma, medsebojnega razumevanja in miru.

Natančnejšo opredelitev vseživljenjskega učenja in smernice zanj je po-
dala tudi Evropska unija, ki je v Memorandumu o vseživljenjskem učenju (Ko-
misija Evropske skupnosti, 2000) poleg formalnega in neformalnega uče-
nja poudarila pomen informalnega oz. priložnostnega učenja. Gre za učenje
preko dejavnosti in rutin, ki potekajo v raznolikih socialnih interakcijah otrok
z vrstniki in odraslimi. Tako se učijo s pomočjo opazovanja, posnemanja, pre-
izkušanja (manipuliranja s stvarmi in z materiali) in reševanja problemov, ko-
mentiranja dejavnosti, spraševanja in poslušanja drugih, reševanja medse-

7