Page 8 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Predgovor

bojnih konfliktov in dogovarjanja ... Za učenje je po mnenju strokovnjakov
(Hohmann in Weikart, 2005) pomembna podporna in spodbudna klima, v ka-
teri učenec izraža interese, sprašuje, preizkuša, je iniciativen ... V takih pogo-
jih prevladujejo razumevajoče ter podporno vzdušje in pozitivne socialne in-
terakcije ter medsebojno zaupanje. Pri tem imajo pomembno vlogo ne le na-
črtovane in s strani učiteljev predvidene dejavnosti, temveč tudi dejavnosti,
ki si jih učenec sam izbere, ter množica dnevnih rutin, tudi tistih, ki zadevajo
polje t.i. prikritega kurikula. Zagovorniki, ki izhajajo iz Piagetove teorije, oce-
njujejo, da je učenje kompleksen proces, ki temelji na interakciji med učen-
čevim mišljenjem in njegovimi izkušnjami, ki jih pridobiva v okolju (Brede-
kamp, 1996). Pri tem imajo pomembno vlogo konkretne izkušnje in aktivna
udeležba. Sue Bredekamp (1986) pravi, da več novejših raziskav potrjuje, da
se najbolje učimo s pomočjo konkretnih izkušenj. Barica Marentič Požarnik
(2003) ocenjuje, da aktivno učenje učenca celostno, miselno in čustveno ak-
tivira. Takšno učenje je za osebo pomembno in vpeto v resnične življenjske
okoliščine. Avtorica prav tako ugotavlja, da še vedno prevladuje pojmova-
nje učenja kot kopičenja in zapomnitve spoznanj drugih. Nasproti takšnemu
učenju (prenašanju gotovega znanja) – transmisiji postavlja transakcijo, to-
rej mnoštvo smiselnih interakcij med učiteljem in učencem/učenci ter med
učenci samimi.
Aktivno učenje je končno tudi transformacija – spreminjanje pojmovanj o
svetu in spreminjanje osebnosti. Zagovorniki aktivnega učenja učenje pove-
zujejo ne le s kognitivnim razvojem, ampak tudi z drugimi področji osebno-
sti, še zlasti z motivacijo. Učenje je namreč tesno povezano z radovednostjo
oz. s težnjo posameznika, da razume svet in rešuje konkretne probleme. Zato
je pomembno, da učenje poteka iz življenjskih situacij otrok in vsakodnevne
realnosti njihovega sveta.
Aberšek (2016) ocenjuje, da sta narava učenja in ustvarjanje okolij za uspe-
šno učenje v središču trendov na področju izobraževanja, saj večina držav
zaradi globalizacije za prednostno nalogo postavlja doseganje visoke ravni
znanja in veščin, pri čemer posebno pozornost posvečajo zahtevnejšim obli-
kam »kompetenc za 21. stoletje«. Po mnenju Hannah Dumont idr. (2013) so pri
tem pomembni:

• usmerjenost v učenca,
• strukturiranost in dobro načrtovanje,
• popolna personalizacija,
•inkluzivnost in
• socialnost učenja.

8