Page 9 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Predgovor

Tako učitelji po mnenju raziskovalcev (Dumont idr., 2013) podpirajo učence
pri usvajanju bogatih, uravnoteženih in dobro organiziranih struktur znanja
ter jih usmerjajo k uravnoteženemu usvajanju konceptov, veščin in metako-
gnitivnih kompetenc.
Zgornji zapis prikazuje, kako pomembno vlogo ima aktivno učenje pri
usvajanju znanja. Na sam rezultat aktivnega učenja pa pomembno vpliva
tudi motivacija posameznika. Tako je bil glavni izziv, da poiščemo tisto, kar
nas bi osebno pritegnilo in motiviralo k učenju ali poučevanju. Vodilo je te-
meljilo na tem, da poiščemo tisto, česar še ne poznamo, nekaj, kar se nam zdi
novo, izvirno, in nenazadnje nekaj, kar bi mi kot učitelji uporabili v razredu,
ko poučujemo, ali nekaj, kar bi mi uporabili kot učenci, ko se učimo.
Ideja o potrebi po visokošolskem učbeniku sega v leto 2021, ko smo s štu-
denti 3. letnika univerzitetnega študijskega programa Pedagogika na Peda-
goški fakulteti Univerze na Primorskem pri predmetu Oblikovanje in vodenje
učeče se skupnosti skupaj iskali, se učili in raziskovali možnosti vključevanja
novih pristopov ter implementiranja dosedanjih znanstvenih in strokovnih
dosežkov v pedagoško prakso.
Visokošolski učbenik je členjen na štiri temeljne sklope, ki se vsebinsko po-
vezujejo. Znotraj vsakega sklopa je predstavljanih več metod oz. strategij.
Prvi sklop je splošneje oblikovan in se nanaša na predstavitve argumentov
ter sprejemanje drugačnega mnenja drugih. Poudarjena je sposobnost obli-
kovanja lastnega mnenja na razumljiv način, ki bo podprt z raznimi trditvami.
Srečamo se tudi z opisom problemskega dela in njegovega poteka, pri čemer
je poudarjeno, da se pri problemskem delu za aktivno učenje in poučevanje
učenec najprej delno seznani s teorijo, nato pa rešuje probleme, ki bi se lahko
pojavili tudi v realnosti, in tako gradi na svojem znanju. Opisana je tudi me-
toda izkušenjskega učenja, ki je lahko ustvarjalna, zanimiva, nadgrajevalna in
spodbudna izkušnja za vse udeležence. Sklop se zaključuje s predstavitvijo
stilov zaznavanja po različnih avtorjih.
Drugi sklop temelji predvsem na delu z besedilom. Uvodoma je podrob-
neje predstavljena metoda dela z besedilom, ki temelji na pridobivanju ali
utrjevanju znanja preko informacij v različnih dokumentih. Podrobneje so
predstavljene tudi bralne učne strategije kot primer izboljšanja bralne mo-
tivacije učencev. Navedeni so tudi primeri učnih metod po časovnem krite-
riju bralnih učnih strategij. Po bralni motivaciji sledi metoda pripovedova-
nja zgodb, ki jo uvrščamo med najstarejše vrste interpretacije. V zaključku
drugega sklopa je predstavljena metoda mišljenja naglas, v tuji literaturi po-
znana kot metoda think aloud.
V tretjem sklopu je pozornost usmerjena predvsem v več načinov sku-

9