Page 12 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

od genov do vedenja in naprej
čbenik Od genov do vedenja in naprej je namenjam študentom Psihologi-
je in Biopsihologije z namenom, da jim bo zbrano gradivo v pomoč pri štu-
Udiju in delu. Učbenik vključuje poglavja, ki opišejo elementarna, a temeljna
področja genetike in osnove dedovanja. Nadaljna poglavja obravnavajo biolo-
ško podlago nekaterih poglavitnih vedenj človeka, osebnost ter biologijo najpo-
membnejših čustvenih, duševnih in kognitivnih motenj. V zadnjem poglavju vas
z namenom poznavanja širše perspektive človekovega vedenja na kratko popelje
še skozi evolucijo človeka. Zaradi lažjega razumevanja vsebin sem učbenik opre-
mila s slikovnim gradivom. Žal pa zaradi avtorskih pravic nekatere slike vanj niso
vključene. V teh primerih si slike lahko ogledate v citirani literaturi, ki je dostopna
s klikom na pripadajočo povezavo.

Napisati pričujoči učbenik je bil zame večji zalogaj, kot sem si sprva predsta-
vljala. Biologija vedenja človeka je namreč kompleksna in težko dojemljiva ter
večplastna. Prava zmešnjava genov, receptorjev, hormonov, živčnih prenašalcev,
možganskih regij …, za povrh pa so tu še prenatalno okolje, kritične dobe, izku-
šnje, kultura, družbeno okolje pa še epigenetske spremembe. Zato morda ni čud-
no, da med prebiranjem gradiva pogosto naletim na povedi, kot sta »Z motnjo so
povezani številni geni, a za nobenega od njih rezultati niso ponovljivi«, »Nevrobi-
ološki mehanizmi še niso povsem razumljeni« … Naslednji izziv je ta, da je v zad-
njem desetletju metodologija v molekularni biologiji in nevroznanosti tako na-
predovala, da bo vse, kar sem napisala danes, jutri že zastarelo. Kar pa je na nek
način tudi dobra novica, saj novo znanje poganja družbo in spreminja naše življe-
nje. Tako npr. lahko spoznanja koristno uporabljajo v medicini.
Opozoriti pa moram tudi na številne omejitve pri interpretaciji spoznanj na podro-
čju vedenjske genetike. Nekatere od teh so:
– Vedenjska genetika lahko zagotovi le omejene informacije o tem, kako se
vedenje človeka razvija in kako je povezano z genetiko. Genska zasnova je
samo eden od mnogih dejavnikov, ki vplivajo na človeško vedenje.
– Genetska predispozicija za določeno vedenje ali motnjo ne pomeni nujno,
da se bo to tudi fenotipsko izrazilo. Na to vplivajo tudi drugi dejavniki, kot
so okoljski in izkušnje.
– Genetska raznolikost med ljudmi ne pomeni, da so nekatere rase ali et-
nične skupine bolj nagnjene k določenemu vedenju kot druge. Raziskave
kažejo, da je med različnimi rasami in etničnimi skupinami velika genetska
podobnost ter da so razlike med posamezniki znotraj vsake skupine večje
kot med skupinami. Prav tako to velja za razlike med spoloma.
– Poudarek na genetiki ne sme zmanjšati pomena okoljskih dejavnikov, ki
vplivajo na človeško vedenje. Okoljski dejavniki, kot so socialni in kulturni
dejavniki ter izkušnje, imajo lahko pomemben vpliv na vedenje, ki prese-
ga vpliv genetike.

12