Page 13 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

nagovor

– Zaradi metodoloških omejitev raziskave pogosto potekajo na živalskih
modelih. Kljub podobni fiziologiji moramo biti pri posploševanju spoznanj
z živali na človeka pazljivi.
– Interpretacija raziskav na področju vedenjske genetike lahko vodi v na-
pačne sklepe, če se ne upošteva vseh relevantnih dejavnikov. Raziskave na
tem področju so pogosto kompleksne in potrebujejo natančno analizo ter
razumevanje različnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultate.
Še posebej želim opozoriti na omejitvi spoznanj s področja dedovanja in ocen
dednosti:

– Dedovanje je kompleksen proces, zato ne moremo vedno natančno na-
povedati, kako se bo določena lastnost ali motnja pri posamezniku izrazi-
la.
– Dedne bolezni ali značilnosti se pri vseh posameznikih ne izražajo vedno
v enaki obliki.
– Genetski testi in druge tehnologije lahko zagotavljajo informacije o tve-
ganju za dedne bolezni ali značilnosti, vendar to ne pomeni, da bodo te
bolezni ali značilnosti zagotovo prisotne pri posamezniku.
– Identifikacija genetskih predispozicij ne sme voditi do stigmatizacije ali
diskriminacije posameznikov, ki nosijo tveganje za določene bolezni ali
značilnosti.

Natančna interpretacija v učbeniku opisanih raziskav zahteva upoštevanje vseh re-
levantnih dejavnikov in omejitev. Tega se mora bralec zavedati, četudi sem se zara-
di lažjega branja poslužila posploševanj. Pomembno je tudi razumeti, da dednost
ni edini dejavnik, ki vpliva na pojav motenj ali značilnosti, in da je dednost kom-
pleksen proces, ki se lahko razlikuje od posameznika do posameznika. Neko vede-
nje (motnja, značilnost) ni nikoli posledica delovanja enega gena, enega živčnega
prenašalca ali enega hormona, enega travmatičnega dogodka ali enega okoljske-
ga dejavnika. Vedenje (motnja, značilnost) je manifestacija interakcije vseh teh de-
javnikov v nekem okolju in v nekem času.
Učbenik vključuje tudi raziskave s področja evolucijske psihologije, ki skuša člo-
veško vedenje in duševne procese razložiti z vidika evolucijskih prilagoditev. Evo-
lucijska psihologija je protislovno področje. Nekateri kritiki namreč menijo, da je
evolucijska psihologija spekulativna, redukcionistična in biološko deterministič-
na. Opozarjajo tudi na metodološke težave pri preverjanju hipotez o adaptacijah,
ki so se razvile v preteklosti. Bralec naj ima zato pri prebiranju učbenika v mislih te
potencialne omejitve.

13