Page 123 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija agresivnosti

Slika 8.2: Nevrobiologija agresije
Vir: po Nelson in Trainor (2007) priredila Chiara Piraino.
Pri primatih (z izjemo človeka) agresijo običajno izzovejo slušni ali vidni signali. Aktivacija MEA naj bi
povzročila aktivacijo BNST in AHA, ki posledično aktivirata PAG. Na splošno se zdi, da je OFC pomemben
za razlago socialnih signalov, inhibicija iz OFC pa lahko zavre agresijo z zmanjšanjem odzivnosti v amigdali.
Debele puščice predstavljajo vhode in izhode v možgane ter z njih; tanke puščice predstavljajo povezave
znotraj možganov; pikčaste črte predstavljajo inhibitorne povezave. OFC = orbitofrontalni korteks; MEA=
mediana amigdala; BNST = bed nucleus v stria terminalis; AHA = anteriorni hipothalamus; PAG = periakva-
duktna sivina.

Limbični sistem je »neracionalni« del možganov, ki je odgovoren za čustva, kot so
agresivnost, jeza, strah, ljubezen itd. Hipotalamus je nekakšen vmesnik med nad-
zornikom (PFC) in čustvi (limbični sistem). Po eni strani komunicira s PFC, po drugi
strani pa pošilja informacije v srednje možgane in možgansko deblo (avtonomne
funkcije). Hipotalamus tudi nadzira sproščanje hormonov. Amigdala je vpletena v
občutja agresije, strahu, panike, anksioznosti ter socialno in čustveno odločanje.
Prejema čutne informacije in informacije o bolečini. Amigdala dvosmerno komu-
nicira s frontalnim korteksom, z insulo, s PAG, senzornimi projekcijami – modulira
njihovo občutljivost. Komunikacija poteka tudi med amigdalo in hipokampusom
(amigdala se uči strahov, hipokampus pa objektivnih dejstev).

8.3 Nevrotransmiterski sistemi, vključeni v kontrolo
agresivnega vedenja

8.3.1 Agresivnost in serotonin
Serotonin (5-HT), ki ima v možganih predvsem inhibitorno vlogo, je vpleten v re-
gulacijo čustev in vedenja. Vpleten je tudi v inhibicijo agresivnosti. Nizka raven se-
rotonina in serotoninskega metabolita 5-HIAA v CNS (predvsem v prefrontalnem
korteksu) sovpada z impulzivno agresivnostjo ter napadalnostjo. Pri človeku nizka

123