Page 127 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija agresivnosti

Slika 8.7: Dopamin in serotonin med agresijo
Vir: po Miczek idr. (2007) priredila Chiara Piraino.
Meritve zunajceličnega dopamina in serotonina z mikrodializo ter vivo pri rezidenčnih podganah samcih
pred, med in po spopadu z vsiljivcem. (a) V nucleus accumbens (zgornji graf) se ravni dopamina (sivi kro-
gi) dvignejo in ostanejo povišane po spopadu, medtem ko se ravni serotonina (črni diamanti) bistveno ne
spremenijo. (b) V prefrontalni skorji (spodnji graf) se ravni dopamina po soočenju dvignejo, medtem ko se-
rotonin upada in ostane na nižji ravni tudi po spopadu.

motnjo. Visoka raven dopamina je povezana tudi s pripravljenostjo na sprejem
večjega tveganja, kar lahko pomembno vpliva na agresivno vedenje.
Pri živalih se raven dopamina zviša ob soočenju (konfrontaciji) med osebki oziro-
ma ob pričakovanju soočenja. Agonisti dopaminskih receptorjev D in D poveču-
1
2
jejo agresijo. Poznamo dve različici receptorjev D : D (dolga oblika) in D (kratka
2S
2
2L
oblika). Pri miših mutacija v receptorju D umakne agresijo. Dopaminski transpor-
2L
ter (DAT) regulira raven zunajceličnega dopamina. Miši, ki imajo mutiran gen za
DAT, imajo več zunajceličnega dopamina in so zato agresivnejše.
Antipsihotiki, ki preprečijo vezavo dopamina na postsinaptični receptor D2, zmanj-
šujejo agresijo. Amfetamini, ki preprečijo privzem dopamina iz sinaptične špranje
v presinaptični nevron, spodbujajo agresijo (Slika 8.6).
Serotonergični sistem je močno prepleten z dopaminergičnim sistemom. Ravno-
težje med serotoninsko in dopaminsko aktivnostjo je povezano z vedenjem pribli-
ževanja ter umikanja potencialno nevarnim dražljajem.
V PFC serotonergični sistem inhibira dopaminergičnega (Slika 8.7). Če, recimo, pri-
de do zmanjšanja aktivnosti (hipofunkcije) serotonergičnih poti, te manj inhibirajo
dopaminergični sistem, zaradi česar se slednji pretirano aktivira. Posledica je agre-
sivno in impulzivno vedenje.

8.3.3 Agresivnost in gama-aminomaslena kislina (GABA)
GABA je poglavitni inhibitorni živčni prenašalec v CNS. Vpliv GABA na agresivno
vedenje je izjemno kompleksen in povezan z modulacijo serotonergičnih poti
(Yanowitch in Coccaro, 2011). Čeprav ima GABA predvsem inhibitorno vlogo, po-
gosto spodbudi agresijo, predvsem pri osebah pod vplivom alkohola. Aktivacija

127