Page 120 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

od genov do vedenja in naprej
8.1 Definicije in funkcije agresivnega vedenja

gresija je očitna ali prikrita, pogosto škodljiva družbena interakcija z name-
nom povzročiti škodo drugemu posamezniku. Lahko pa nas tudi usmeri
Av ustvarjalne in druge praktične aktivnosti. Dominantno vedenje je vede-
nje, namenjeno pridobivanju oziroma ohranjanju statusa, ki prinaša moč, vpliv in
dostop do različnih virov. Agonistično vedenje je družbeno vedenje, povezano z
agresijo, in zajema tako fizično (pretep, ugriz) in posredno (drže, grožnje, razkazo-
vanje, podreditev, pobotanje) kot verbalno agresijo (pri ljudeh).

V psihologiji agresivnost delimo glede na smer in obliko:
– navznoter usmerjena agresivnost:
– neposredna (občutki krivde, samomorilnost),
– posredna (psihosomatika, depresivnost, alkoholizem, narkomanija);
– navzven usmerjena agresivnost:
– neposredna (aktivna: telesna, besedna; pasivna: negativizem),
– posredna (sovražnost, sumničavost, razdražljivost).
Glede na funkcijo je agresija lahko:
– instrumentalna (dosega ciljev),
– frustracijska (sproščanje napetosti),
– ustvarjalna (ohranjanje življenja, osebne integritete),
– razdiralna (poškodba, uničenje),
– obrambna (konformistična, instrumentalna),
– maščevalna,
– ekstatična,
– značajska (sadizem, nekrofilija),
– psevdoagresivnost (nehotna, igriva, samopotrditvena).
Druge delitve agresije:
– ofenzivna,
– defenzivna,
– znotrajvrstna,
– medvrstna,
– materinska,
– impulzivna,
– naklepna,
– odzivna,
– spontana,
– čustvena (iz strasti),
– neosebna (instrumentalizirana).

120