Page 184 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

od genov do vedenja in naprej
ustva (angl. emotions) so zavestne izkušnje, povezane z intenzivno men-
talno aktivnostjo in določeno mero ugodja oziroma neugodja (Panksepp,
Č2004). Osnovna čustva so jeza, strah, žalost, veselje, gnus in presenečenost.
Razpoloženje je čustveno stanje, ki ni nujno odziv na specifične dražljaje, traja dlje
časa in je manj intenzivno od čustva (Hume, 2010). Če so razpoloženja zelo izrazi-
ta (ekstremna) in dolgotrajna, govorimo o motnjah razpoloženja. Mednje prište-
vamo depresivne motnje in bipolarno motnjo. Na razpoloženje lahko močno vpli-
vajo tudi anksiozne motnje.

12.1 Depresivne motnje
Prvi je depresijo opisal Hipokrat, in sicer kot koncept ravnotežja med štirimi tele-
snimi tekočinami – če prevladuje črni žolč, posameznik postane depresiven (me-
lanholija = črni žolč). Sigmund Freud (1917) v knjigi Mourning and Melancholia na-
vaja, da je depresija težko opisljivo stanje, ko se pojavljajo »neprijetni« fizični in
psihični znaki.

Karakteristike depresivnih motenj so dalj časa trajajoče neprijetno počutje, tes-
noba, nezmožnost uživanja, motnje spanja (zgodnje zbujanje in neobičajen ritem
REM), zmanjšan apetit in izguba teže, zmanjšanje želja po spolnosti, pomanjkanje
energije, nemir, upočasnitev misli in aktivnosti, občutek nevrednosti in krivde, pe-
simizem, misli na smrt in samomor ipd. Če je takšno počutje takojšna posledica
dogodkov, ki običajno sprožijo žalovanje, kot so npr. smrt v družini, travma in iz-
guba, praviloma ne govorimo o depresivni motnji.
Depresivne motnje prizadenejo približno 3 % svetovne populacije (Vos idr., 2016),
v zahodnem svetu se pojavljajo pogosteje (pri 15 % ljudi vsaj enkrat v življenju).
Depresija je pogosto ponavljajoča se in kronična – 70 % ljudi, ki je enkrat zbolelo
za depresijo, zboli vsaj še enkrat. Po letu 1940 se je meja začetka depresije presta-
vila s 35. na 28. leto, število depresivnih pa se je močno povečalo (verjetno zaradi
stresnejšega načina življenja in boljše diagnostike). Danes je povprečna starost, ko
posameznik zboli, 28 let, vendar se depresija lahko pojavi v kateri koli starosti, od
otrok do starejših ljudi. Ženske zbolijo 2–3-krat pogosteje kot moški.

Poznamo več tipov depresivne motnje: melanholično depresijo, atipično depresi-
jo, katatonično depresijo, poporodno depresijo, sezonsko čustveno motnjo, ma-
nično depresijo, prikrito depresivno motnjo.

12.1.1 Melanholična depresija
Melanholična depresija predstavlja 40–60 % depresivnih motenj. Pogosto se raz-
vije brez pravega zunanjega vzroka, zato jo imenujemo tudi endogena depresija.
Njeni simptomi so anhedonija in pomanjkanje odziva na prijetne dražljaje (ang.
lack of mood reactivity), izguba interesov in zmožnosti veselja, močni občutki kriv-
de, nespečnost z zgodnjim jutranjim zbujanjem, anoreksija in izguba telesne teže,
psihomotorična vznemirjenost in mentalna bolečina. Simptomi so po navadi izra-

184